Biotska raznovrstnost v kmetijstvu zajema, med drugim, prostoživeče živali, s katerimi upravlja človek. Posamezne osebke lahko redimo, gojimo ali vzrejamo za proizvodnjo hrane, volne, kož, krzna oz. ...druge gospodarske namene, ali pa za družbo, rekreacijo, varstvo ali pomoč človeku. Odvisno od tega jih različno obravnavamo. Za pravno ureditev področja rabimo jasno opredeljene in usklajene termine. V Sloveniji na področju gojenja oz. reje prostoživečih živali ni zakona, ki bi dejavnost celovito urejal, zato je bilo težišče raziskave na rabi terminov: živali (divjad) v ujetništvu, gojene živali (gojena) divjad, rejne živali oz. živali (divjad) v reji, znotraj predpisov, ki se vsebinsko prekrivajo. S pregledom dokumentov sem ugotovila, da raba omenjenih terminov v slovenski zakonodaji ni usklajena. Termine je potrebno uskladiti in doreči, pri čemer je bistveno upoštevati način rabe živali. Na podlagi sinteze ugotovitev sta oblikovana predloga za razdelitev in rabo proučevanih terminov ter osnovno spremembo predpisov. Oblikovan je tudi shematski prikaz vsebinskih razlik med predlaganimi termini.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Moj tast Ignac Škoflek (na desni) je bil s prijateljem (nam nepoznanim) v času prve svetovne vojne kot avstro-ogrski vojak v ...italijanskem ujetništvu na Siciliji. Uspelo jima je pobegniti in nato sta se peš odpravila proti domu, kamor sta po štirih mesecih srečno prispela. Po končani vojni sta ohranila stike in si vseskozi do pozne starosti dopisovala in obujala spomine. - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Milko Jerše (1885-1949) se je kot avstro-ogrski vojak boril na »ruski« fronti v Galiciji. Spomladi leta 1916 je prišel na dopust in ...se ob tem za spomin fotografiral 13. marca 1916 v fotografskem ateljeju W. Fodermayer v Žalcu. Po dopustu se je vrnil na fronto in sredi poletja navedenega leta časopis Učiteljski tovariš poroča: „V rusko ujetništvo je prišel ob vročem boju pri Koiomeji dne 6. t. m, neranjen kadetni aspirant Milko Jerše, učitelj v Hrastniku.“ O spominih na rusko ujetništvo je na občnem zboru Učiteljskega društva za laški okraj 5. marca 1922 imel predavanje z naslovom Bivanje v Sibiriji«. Bil je učitelj v Laškem od 14. septembra 1922 do 30. avgusta 1946, pred tem v Ormožu in Hrastniku, od koder je bil vpoklican na fronto. Ob zaključku učiteljske kariere po drugi svetovni vojni je bil dobro leto upravitelj laške šole.Viri:Učiteljski tovariš, 28.7. 1916Učiteljski tovariš, 23.2.1922Laški zbornik 2002, str. 144ZGODOVINSKI pregled šolstva v Laškem, pripravila in uredila Petra Velikonja, 2010, str. 16- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
