Higiena rok zdravstvenega osebja je najpomembnejši, najenostavnejši in najcenejši ukrep za preprečevanje bolnišničnih okužb. Razkuževanje rok je učinkovitejše, hitrejše in manj škodljivo za kožo kot ...vse druge tehnike higiene. Na intenzivnem oddelku Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Kliničnega centra v Ljubljani smo razkuževanju rok v zadnjih letih posvečali veliko pozornosti in danes predstavlja standardni način higiene rok, kadar te niso vidno onesnažene. Z raziskavo smo želeli oceniti upoštevanje higiene rok. Predvsem so nas zanimali dejavniki, ki pozitivno ali negativno vplivajo na higieno rok. Na intenzivnem oddelku smo dva meseca opazovali zdravstveno osebje med rednimi opravili in na vizitah. Stopnjo upoštevanja higiene rok smo primerjali s številom prenosov na meticilin odporne bakterije Staphylococcus aureus (MRSA) med bolniki na oddelku. Indikacije za higieno rok smo definirali po smernicah ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) (1). Zabeležili smo 531 priložnosti za higieno rok. V 75 % teh priložnosti je zdravstveno osebje izvedlo eno od oblik higiene rok: v 97 % si je roke razkužilo s povprečnim trajanjem postopka 7 sekund, v 3 % si je roke umilo s povprečnim trajanjem 11 sekund. Upoštevanje doktrine higiene rok je bilo boljše po odstranitvi rokavic (85 %), po neposrednem stiku z bolnikom (89 %) in po stiku z bolnikovimi telesnimi tekočinami (100 %), kot med nego čistega in nečistega dela telesa (21 %) ter pred ravnanjem na žilnih in urinskih katetrih (25 %). Dodatni higienski ukrepi, ki smo jih uvedli zaradi povečanja števila bolnikov s prenešenim MRSA na oddelku, so pomembno izboljšali upoštevanje higiene rok od 72 % na 82 % (p < 0,05). Izboljšanje higiene rok je sovpadalo z zmanjšanjem števila bolnikov s prenešenim MRSA v istem obdobju od 11 % na 2 % (p = 0,003). Higiena rok je bila boljša, ko je število medicinskih sester znašalo 0,4 do 0,6 na bolnika (69 %) ali več kot 0,6 na bolnika (73 %), medtem ko je manj kot 0,4 medicinske sestre na bolnika bilo povezano s slabšim upoštevanjem higiene rok (62 %). Upoštevanje higiene rok se ni značilno razlikovalo med starostnimi skupinami, spolom in poklici: medicinske sestre (72 %), zdravniki (86 %) in drugo osebje (60 %). Zaključujemo, da je bilo skupno upoštevanje higiene rok zdravstvenega osebja dobro (75 %) in da si je osebje v večini priložnosti (97 %) roke razkužilo in le izjemoma (3 %) umilo. Z dodatnim spodbujanjem zdravstvenega osebja za razkuževanje rok smo izboljšali higieno rok (od 72 % na 82 %), kar je sovpadalo z značilnim zmanjšanjem števila bolnikov s prenešenim MRSA na intenzivnem oddelku.
Pučka tradicija Hrvata u Mađarskoj očuvala je bogatu arhaičnu starinu i u vezi s blagdanom Bogojavljenja, odnosno Tri kralja. Možda se s pravom može smatrati »Hrvatskom u malom«; naime, u razne ...krajeve Ugarske hrvatsko stanovništvo dolazi u raznim razdobljima, a u nekima obitavaju još od prije dolaska Mađara, dakako zbog prodora osmanske vojske, bježeći ispred osvajača, odnosno i poslije, nakon njihova protjerivanja, napučit će mahom Zadunavlje te područja između Dunava i Tise. U uratku se daje uvid u taj blagdan, koji se i danas slavi te obiluje u molitvama hrvatskog puka u arhipelagu, u raznim običajima, primjerice posvećenju vode u crkvi, kao i njezinoj uporabi toga dana, odnosno tijekom cijele godine. No, za taj dan vezuju se i dramske igre našeg puka na hrvatskom sjeveru - želimo podsjetiti da je na rubu dane zemlje, u našem slučaju hrvatskih zemalja, uvijek bolje uščuvana arhaičnost običaja, dok se drugdje gubi, pada u zaborav i s time nestaje. U uratku se navodi i opjevani događaj, poznat iz Novog zavjeta, kada Isus u svatovima krsti vodu. Međutim, radi postizanja zdravlja toga dana u jutarnjim satima vrši se obredno umivanje: stane se na sjekiru, a u vodu se stave crvena jabuka, kovanica, šipak. Taj običaj pomalo nestaje (ili je već nestao?), dok ga je u podravskom Lukovišću, kao dijete, održavao i sam autor ovih redaka. Osim toga, bio je poznat i u šokačkih Hrvata u Baranji te bunjevačkih Hrvata u Bačkoj, dok se u drugim hrvatskim naseljima u Mađarskoj izvodio na druge dane, poglavito uoči božićnih blagdana. Budući da je riječ o blagdanu, razumije se samo po sebi da je ženama i djevojkama bilo zabranjeno presti. Hrvati diljem Mađarske toga dana svetom vodom blagoslove svoju kuću, gospodarske objekte, njive, bunar, vinograd itd., radi zaštite svoje obitelji, ali i stoke od bolesti, kuge ili da ne uđe nečista sila u kuću, da se ona odagna. Naime, u puku se smatralo »Bježi, ko vrag od svete vode!«, stoga su profilaktične radnje i izvođene.
Navodimo i pučke molitvice Hrvata, kao i druge svete molitve koje istraživačima mogu poslužiti pri otkrivanju osobenosti hrvatske crkvene himnodije koja se nazire i u Hrvata u Mađarskoj. Molitvice podravskih Hrvata opisuju tri kralja kao vodiče duša jer umrle duše oni vode na drugi svijet. Njima su se vjernici obraćali u svojim rado kazivanim molitvama za dobru smrt. Na Tri kralja održava se i strogi post, što znači da taj dan ima posmrtni karakter. Izvode se i obredne igre, takozvani zvjezdari, ali i druge poznate i specifične za Gradišće. Valja još reći da djeca u Podravini, napunivši sedmu godinu, poste cio dan, sve do pojave prve zvijezde na nebu, kako bi lanac vezan za aždaju ponovno ojačao.
