Poučevanje klasične filologije je v sovjetski Rusiji po letu 1917 skorajda zamrlo. Članek osvetljuje življenjsko in akademsko pot dveh predstojnikov Oddelka za klasično filologijo na leningrajski ...univerzi, oživljenega leta 1932 — Olge M. Freidenberg (1890–1955), ki je na to mesto prišla kot učenka Nikolaja Marra, vendar je konec štiridesetih iz istega razloga padla v nemilost, ter Aristida I. Dovaturja (1897–1982), ki je vrsto let preživel v Stalinovih delovnih taboriščih, vendar se je uspel kasneje vrniti na univerzo, kjer je predaval in raziskoval.
Universities have been subjected to continuous government reforms since the 1980s, to make them 'entrepreneurial', 'efficient' and aligned to the predicted needs and challenges of a global knowledge ...economy. Under increasing pressure to pursue 'excellence' and 'innovation', many universities are struggling to maintain their traditional mission to be inclusive, improve social mobility and equality and act as the 'critic and conscience' of society. Drawing on a multi-disciplinary research project, University Reform, Globalisation and Europeanisation (URGE), this collection analyses the new landscapes of public universities emerging across Europe and the Asia-Pacific, and the different ways that academics are engaging with them.
Usoda slovenskih klasičnih filologov, kot so bili Fran Bradač, Jože Košar, Milan Grošelj in Anton Sovre, je bila po drugi svetovni vojni v marsičem določena z njihovim razmerjem do partije. Toda po ...pričevanju sočasnih dokumentov tajne policije, kot jih je sestavljal »Andrej«, sodelavec Državne varnosti, ki se je v resnici imenoval Fran Petre, se je za njihovo težavno dvojno igro vzdrževanja ideološko sprejemljive fasade skrivalo tudi prizadevanje za ohranitev vsaj dela nekdanje avtonomije. Relativna svoboda na Oddelku za klasično filologijo je v desetletjih, ki so sledila letom skorajda popolnega uničenja stroke v drugi polovici štiridesetih, temeljila predvsem na dejstvu, da je postajal ta študij vse bolj marginaliziran.
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje je, podobno kot društva, registrirana zunaj rednih univerz, že od vsega začetka neodvisna organizacija. Pristop, ki ga je univerza za tretje ...življenjsko obdobje tako razvila, temelji na sodelovanju mentorjev in učencev. Ta pristop je zdaj že tradicionalen in je še vedno značilen za naše izobraževanje starejših odraslih. Različne generacije živijo znotraj različnih družbenih omrežij in okoliščin. Izobraževanje starej- šim ljudem pomeni način življenja in kvaliteta izobraževanja odraslih temelji na kvaliteti mentorjev in mentoriranja. Mentoriranje je intimen odnos med mentorjem in učencem. Posebnost mentoriranja na slovenskih univerzah za tretje življenjsko obdobje je plodno medgeneracijsko sodelovanje. Mentoriranje je tako postalo običajen pristop k izobra- ževanju in omogoča pomemben delež neodvisnega individualnega učenja.
Devetdeset let geografske knjižnice Frelih, Martina; Knez Račič, Ida; Miklič Cvek, Lucija ...
Dela (Univerza v Ljubljani. Oddelek za geografijo),
12/2009
32
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Članek predstavlja devetdeset let delovanja knjižnice Oddelka za geografijo, ki je po velikosti fonda druga največja knjižnica na Filozofski fakulteti v Ljubljani in osrednja visokošolska knjižnica ...za geografijo. Opisani so njen nastanek, prostorske spremembe, razvoj knjižnične zbirke, kader knjižnice in knjižnični katalogi. Pomemben del knjižničnega fonda je kartografsko gradivo, ki se ga hrani v kartografski zbirki. Knjižnica nudi različne storitve - poleg najpomembnejše izposoje knjižničnega gradiva je to izobraževanje uporabnikov, izdelovanje bibliografij, dostop do informacijskih virov in objavljanje Biltena novosti. V sklepnem delu so podani načrti za prihodnost knjižnice.
Extended description:
Na šestih visokošolskih zavodih v Mariboru, ki so jih ustanovili maja 1961, študira danes nad 3.500 rednih in izrednih študentov. Največ študentov se vsako leto vpiše na višjo ...ekonomsko komercialno šolo, ki ima šest specializiranih oddelkov in usposablja diplomante, predvsem za posle organizacije komercialne službe.
V šoli so predvsem značilne najnovejše pedagoške oblike predavanj. Pri skupinskem pouku gospodarske matematike v razredu prof. Franja Štefanca se poslužujejo pisalnega projekta, v jezikovnem laboratoriju – kjer praviloma poteka zadnji del metodskih enot pouka tujih jezikov – pa avdio-vizualne metode.
Z izredno nazornim posredovanjem tehnološke tvarine, z uporabo diapozitivov in strokovnih filmov se bodoči ekonomski in komercialni kader seznanja tudi z blagovno menjavo in z dosedanjimi dosežki domače industrijske proizvodnje. Na največji mariborski višji šoli je doslej diplomiramo 271 študentov in sicer največ na oddelku za splošno komercialo.
Na višji tehnični šoli, ki je bila ustavljena marca 1960, pa je doslej diplomiralo 106 študentov, število slušateljev pa se veča iz leta v leto, saj se je samo v prvi letnik letos vpisalo 375 študentov z vseh predelov Slovenije. Trenutno gostujejo študentje in profesorji v prostorih moderne mariborske srednje tehnične šole, toda z vsakim dnem je bolj občutna potreba po lastnih prostorih , ki bodo kot kaže lahko sprejeli prve študente že prihodnjo jesen.
Na prvi slovenski pedagoški akademiji v Mariboru pa je pretekli četrtek prejelo diplomo prvih 70 diplomantov tega zavoda. Na tej šole je večina dijakov izrednih in jo zaradi tega skoraj ne moremo primerjati s podobnimi visokošolskimi zavodi v državi.
Več o tem pa poslušajte v našem nocojšnjem razgovoru.
Maribor: Maribor postaja visokošolsko mesto; zunanjost visokošolskih zavodov, učilnice, predavanja Višja tehnična šola, nova gradnja VTŠ, slovesnost na prvi slovenski pedagoški akademiji, delo v avdio učilnici, magnetofon, kemijski laboratorij, učilnica, učbeniki, VEKŠ, zapiski predavanj za različne predmete, napis Prva skupščina pedagoške akademije, polna dvorana poslušalcev, podeljevanje listin, priznanj, diplom.
Extended description:
Na šestih visokošolskih zavodih v Mariboru, ki so jih ustanovili maja 1961, študira danes nad 3.500 rednih in izrednih študentov. Največ študentov se vsako leto vpiše na višjo ekonomsko komercialno šolo, ki ima šest specializiranih oddelkov in usposablja diplomante, predvsem za posle organizacije komercialne službe.
V šoli so predvsem značilne najnovejše pedagoške oblike predavanj. Pri skupinskem pouku gospodarske matematike v razredu prof. Franja Štefanca se poslužujejo pisalnega projekta, v jezikovnem laboratoriju – kjer praviloma poteka zadnji del metodskih enot pouka tujih jezikov – pa avdio-vizualne metode.
Z izredno nazornim posredovanjem tehnološke tvarine, z uporabo diapozitivov in strokovnih filmov se bodoči ekonomski in komercialni kader seznanja tudi z blagovno menjavo in z dosedanjimi dosežki domače industrijske proizvodnje. Na največji mariborski višji šoli je doslej diplomiramo 271 študentov in sicer največ na oddelku za splošno komercialo.
Na višji tehnični šoli, ki je bila ustavljena marca 1960, pa je doslej diplomiralo 106 študentov, število slušateljev pa se veča iz leta v leto, saj se je samo v prvi letnik letos vpisalo 375 študentov z vseh predelov Slovenije. Trenutno gostujejo študentje in profesorji v prostorih moderne mariborske srednje tehnične šole, toda z vsakim dnem je bolj občutna potreba po lastnih prostorih , ki bodo kot kaže lahko sprejeli prve študente že prihodnjo jesen.
Na prvi slovenski pedagoški akademiji v Mariboru pa je pretekli četrtek prejelo diplomo prvih 70 diplomantov tega zavoda. Na tej šole je večina dijakov izrednih in jo zaradi tega skoraj ne moremo primerjati s podobnimi visokošolskimi zavodi v državi.
Več o tem pa poslušajte v našem nocojšnjem razgovoru.
Maribor: Maribor postaja visokošolsko mesto; zunanjost visokošolskih zavodov, učilnice, predavanja Višja tehnična šola, nova gradnja VTŠ, slovesnost na prvi slovenski pedagoški akademiji, delo v avdio učilnici, magnetofon, kemijski laboratorij, učilnica, učbeniki, VEKŠ, zapiski predavanj za različne predmete, napis Prva skupščina pedagoške akademije, polna dvorana poslušalcev, podeljevanje listin, priznanj, diplom.
Maribor is becoming a university city - first steps in establishing the University of Maribor.
Original language summary:
Maribor postaja visokošolsko mesto - prvi koraki do mariborske univerze.
Prispevek govori o slovenskih izobraženkah, ki so se ob koncu 19. in začetku 20. stoletja odločale za študij na tedaj edini ženskam odprti slovanski univerzi v Habsburški monarhiji, tj., češki ...Karlovi univerzi v Pragi.
Prispevek obravnava mesto muzikologije in njeno družbeno vlogo na pragu združene Evrope ob velikih političnih spremembah, ki se zrcalijo v vseh humanističnih znanostih in vnašajo precej negotovosti, ...za katere nihče ne vé, kako bodo učinkovale na stroko (posebno pri narodih s komaj rojeno državno suverenostjo), zato sodijo na konico širšega zanimanja. Prispevek navezuje na znano nemško polemiko (Musik-wissenschaft – quo vadis?), ki jo je sprožilo ob koncu osemdesetih let splošno nezadovoljstvo nad premalo učinkovitim vplivom muzikologije na javno življenje in (spodletele) poskuse za obnovo humanističnih načel. Pod drobnogled so postavili tedanje muzikološke stolice na univerzah z očitki o vsebinsko in idejno zgrešenem izobraževanju muzikologov. Aktualnost tega vprašanja je vsesplošna, ker je muzikologija povsod nacionalna veda in nanjo pade pretežni del odgovornosti za glasbeno ozaveščenost naroda. Slovenska muzikološka dediščina se žal ne more postavljati s priviligirano politično podporo. Odvisna je od lastnih moči, ne glede na to, da ji je urojena maloštevilnost; obilica raziskovalnega gradiva daleč presega obstoječe (po številu samo pomlajajoče se) delovne moči. Zato je tem bolj odvisna od učinkovitosti koncepta, v katerem sta nadarjenost za stroko in osebnostna kreativnost poglavitni gibali. To postaja z novimi časi vse bolj problem slovenske muzikologije, ne meni pa se za prislovično »slovensko trdoživost«.
Članek prinaša kronološko, z viri podkrepljeno analizo konkretnih spodbud za nastanek Oddelka za muzikologijo, vse od prvih idej ob ustanovitvi Univerze v Ljubljani, do utemeljitve znanstvenega oz. ...zgodovinskega oddelka na Akademiji za glasbo in končno do prenosa muzikologije na univerzo ter s tem institucionaliziranja muzikologije na Slovenskem.
Extended description:
Information:
International Symposium organized by the psychology department at the Faculty of Arts. The Department dedicated the symposium to the founder of the department and ...deserving men for the establishment of a university and further development of science and universities, - Mihajlo Rostohar.
Original language summary:
Napoved mednarodnega simpozija v organizaciji oddelka na psihologiji Filozofske fakultete. Oddelek je simpozij posvetil ustanovitelju in utemeljitelju oddelka in zelo zasluženemu možu za ustanovitev univerze v Ljubljani in razvoj znanosti univerze, Mihajlu Rostoharju.
PDF
