Večina ljudi, ki se danes upokoji, živi v partnerstvu. V študiji sem raziskala, kakšne spremembe doživljajo pari pri pre hodu (enega ali obeh) v upokojitev, kako jih dojemajo in ocenjujejo ter katere ...strategije in vzorce obvladovanja pri tem uporabljajo. S pomočjo utemeljene teorije, ki sta jo razvila Glaser in Strauss (1967), sem raziskala položaj osmih parov in ene samske osebe, pri čemer sem uporabila problemske intervjuje po Witzlu (1989). Teoretični model pojasnitve, ki sem ga razvila v študiji, temelji na ideji teoretične vloge. Glavna naloga za obvladovanje prehoda v upokojitev je, da se na individualni ravni in ravni para na novo organizira niz vlog.
Češka republika in Slovenija sta že štiri leta članici Evropske zveze, kar med drugim tudi pomeni, da sta prevzeli evropski pravni red in se prilagodili skupni kmetijski politiki (SKP), ki je v obeh ...državah prinesla številne spremembe kmetijskega sektorja. Izpostavljeni so izbrani ukrepi SKP, njihova vzpostavitev in razlike med državama, za boljšo pojasnitev je bila v raziskavo vključena študija dveh primerov v Sloveniji in na Češkem.
Analizirali smo primernost in ekonomske razsežnosti morebitnega izvajanja ukrepa zgodnjega upokojevanja v Sloveniji. Uporabili smo pristop simulacijske analize s pomočjo različnih scenarijev ...izvajanja ukrepa, ki upoštevajo starostno strukturo kmetijskih gospodarjev, njihov socialni položaj in kmetijske površine v njihovi obdelavi. Odzivnost gospodarjev na morebitno uvedbo ukrepa smo ocenili s pomočjo ankete, kar nam je skupaj s strukturo kmetij potencialnih upravičencev za ukrep omogočilo izdelavo ocene finančnih razsežnosti njegovega izvajanja. Ukrep zgodnjega upokojevanja bi lahko precej pospešil generacijsko zamenjavo gospodarjev, manj učinkovit pa bi bil pri izboljšanju velikostne strukture kmetijskih gospodarstev. Povprečni stroški prenosa kmetijskih zemljišč bi znašali med 500 in 700 € ha–1 letno, pri povprečnem obdobju izplačevanja rente najmanj 10 let. Računamo lahko, da bi s sredstvi v višini 20 do 25 mio € letno v nekajletnem začetnem obdobju izvajanja ukrepa za prenos sprostili 30 do 35 tisoč ha kmetijskih zemljišč. Pri manjših razpoložljivih sredstvih bi bil učinek manjši, vendar ne sorazmerno, saj bi bil pri strožje postavljenih kriterijih prenos zemljišč lahko cenejši – bolj učinkovit. Ukrep zgodnjega upokojevanja bi bil v slovenskih razmerah zaradi razdrobljene velikostne strukture kmetij in z njim povezanim majhnim prenosom zemljišč na posameznega prenosnika razmeroma drag. Ob predvidoma 75–80 % sofinanciranju ukrepa iz Evropskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada pa vseeno kaže možnosti ukrepa čim bolj izkoristiti.
PDF
