Čedalje večja rast prebivalstva in gospodarski razvoj povzročata onesnaženje vodnih virov in slabšanje njihovega ekološkega stanja. Eden izmed pristopov k reševanju tega problema zajema trajnostno ...upravljanje in načrtovanje povodij. V skladu z mednarodnimi sporazumi o varovanju povodij je Turčija začela temeljito spreminjati proces upravljanja in načrtovanja povodij. Trajnostno upravljanje vodnih virov, ki vključuje razne gospodarske, socialne in ekološke vidike, pa ni preprosto. V članku so trajnostni kazalniki razvrščeni po pomembnosti z vidika zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti vodnih virov, za vrednotenje trajnostnih dejavnikov pri načrtovanju vodnih virov in povodij pa je uporabljena metoda analitičnega hierarhičnega procesa. Ob upoštevanju, da imajo lahko različni strokovnjaki različna mnenja, sta izbrane dejavnike ovrednotili dve skupini anketirancev (tj. univerzitetni učitelji in drugi strokovnjaki), izsledki raziskave pa so pokazali stopnjo ujemanja med njihovimi pogledi. Skupini sta podobno ovrednotili družbene, upravljavske in gospodarske dejavnike, glede dejavnikov rabe zemljišč in ekoloških dejavnikov pa so se njihova mnenja močno razlikovala. Izsledki raziskave kažejo, da bi bilo treba za oblikovanje ustreznega modela vrednotenja vodnogospodarskih načrtov povodij najprej ugotoviti in uskladiti nasprotujoča si mnenja različnih strokovnjakov.
Geografija v Sloveniji ni zadostno vključena v upravljanje porečij, saj si ni izborila mesta v interdisciplinarnem izobraževanju upravljavcev voda, pa tudi v praksi ni dovolj prisotna. Oblikovali smo ...geografski pristop celostnega upravljanja vodnih virov in ga predstavili na primeru porečja Sotle. Za uresničevanje obveznosti do okolja je potrebna njihova prostorska umeščenost, ki jo lahko ponudi geografija. Pristop bi lahko bil dopolnilo sedanjim trajnostnim strategijam upravljanja voda, v prakso pa ga je mogoče aplicirati z ustreznimi študijskimi programi geografije.
V prispevku je obravnavana problematika zagotavljanja kakovosti podatkov aerolaserskega skeniranja. Predstavljeni so delni rezultati projekta, imenovanega »Lasersko skeniranje in aerofotografiranje ...Slovenije 2011«. Opisani so postopki nadzora kakovosti rezultatov s poudarkom na georeferenciranju, ki bi ustrezalo merilom za njihovo uporabo pri upravljanju voda. Izpostavljeni so dejavniki, ki vplivajo na kakovost podatkov. Dosežena kakovost neposrednega georeferenciranja je ocenjena na podlagi izkušenj, pridobljenih pri nadzoru kakovosti rezultatov projekta. Obravnavana je tudi kakovost transformacij v državni ravninski in višinski referenčni sistem. Podana so priporočila za naknadno izboljšanje kakovosti podatkov, ki bo mogoče z vzpostavitvijo novega državnega višinskega referenčnega sistema in novega modela geoida ; This paper deals with the problems of quality assurance for airborne laser-scanning data. Partial results of the project entitled ‘Laser Scanning and Aerial Photographing of Slovenia 2011’ are presented, and the quality control procedure is described. The focus is on the quality assurance of the geo-referencing used for water resource management. Important issues with an impact on the quality of data are addressed and evaluated. The quality of direct geo-referencing was investigated, and some experiences gained in the quality control of the project results are presented. The quality of the transformation of data into the national horizontal and height reference systems is also discussed. Some recommendations for the quality improvement of airborne laser-scanning data are given. This will be possible with the realisation of the new national height reference system and with the creation of the new geoid model.
This article tackles the problem of regionalisation of Slovenia from the integrated perspective of water management. When propositions to divide Slovenia into several regions (provinces) (with ...proposals to make between 3 and 14 regions) were made, very different and numerous parameters have been taken into account. The article examines the regionalisation problem from the integrated water management perspective that was introduced into the Slovenian water legislation by the European Water Directive, adopted in 2000. The article also summarises the main directions of integrated water management, contained in Water Act that was adopted in 2002 and is still in force. On the basis of integrated water management foundations in European legislation, the article uses the division of Slovenia into water districts as a professional basis for a comparison between different proposals for division of Slovenia into regions. Although it is true that a hydrographical division of Slovenia into water districts cannot be the most important basis for regionalisation, one may notice that a division of Slovenia into three regions (Western Slovenia (Koper), Central Slovenia (Ljubljana), Eastern Slovenia (Maribor)) and partially division into six regions would be fully in line with bases for integrated and (by definition) territorial water management. KLJUCNE BESEDE regionalisation, water resources, water management, legislation, Slovenia
Further regional and spatial development of the Republic of Slovenia is based on a wide share of protected areas that pose significant demands for spatial planers. As an example of links between ...spatial planning and management of protected areas, in this paper we deal with the Triglav National Park (TNP) in NW Slovenia, particularly with the proposa I for its 2014-2023 management plan and to which extent this plan takes into account specific conditions that arise from risk areas due to natural hazards as a significant water management expert foundation for planning the use of space. The paper explicitly demonstrates that the determination of hazard and risk areas in Slovenia is truly necessary, and that only a detailed determination of hazard and risk areas in scales 1.1000 to 1:5000 makes possible detailed spatial planning and thus also the management of protected areas. From the discussion, it also follows that the proposed TNP management plan should be upgraded in the field of research by establishing a Scientific (research) council at the TNP Administration, and by establishing a specific targeted research program focused on research in TNP.
Direktiva 2000/60/ES – vodna direktiva – določa skupen evropski pristop k trajnostnemu upravljanju površinskih in podzemnih voda. Pri tem upošteva tako človekove vplive na vodno okolje kot tudi ...socioekonomske implikacije vplivov in predvidenih preventivnih in sanacijskih ukrepov. Okoljski cilj vodne direktive je doseči dobro stanje vseh voda na območju EU do leta 2015, s pogojnimi izjemami pa do leta 2021, oziroma najkasneje do leta 2027. Pri tem je temeljno izhodišče integralni vodnonačrtovalski pristop, t.j. integracija vseh dejavnikov vodnega okolja v načrte upravljanja voda ter informiranost in sodelovanje javnosti.
V prispevku je obravnavano vprašanje regionalizacije Slovenije z vidika celostnega upravljanja voda. Pri različnih predlogih delitve Republike Slovenije na regije (od 3 do 14 regij) so se upoštevali ...zelo različni in zato tudi številni parametri. V prispevku poskušamo prikazati vprašanje regionalizacije z vidika integralnega upravljanja voda, ki je bilo v slovensko vodno zakonodajo uvedeno z evropsko direktivo o politiki do voda, sprejeto leta 2000.Sledi povzetek glavnih usmeritev celovitega upravljanja voda iz veljavnega zakona o vodah iz leta 2002. Na podlagi izhodišč za efektivno integralno upravljanje voda v duhu evropske zakonodaje je v prispevku uporabljena delitev Slovenije na vodna območja, in sicer kot strokovna podlaga za primerjavo različnih predlaganih delitev Slovenije na pokrajine. Čeprav hidrografska delitev Slovenije na vodna območja ne more biti najpomembnejša podlaga za regionalizacijo, je mogoče ugotoviti, da bi členitev na tri pokrajine (Zahodna Slovenija – Koper; Osrednja Slovenija – Ljubljana; Vzhodna Slovenija – Maribor) in deloma členitev na šest pokrajin ustrezala izhodiščem za zagotavljanje integralnega in torej teritorialnega urejanja voda ; This article tackles the problem of regionalisation of Slovenia from the integrated perspective of water management. When propositions to divide Slovenia into several regions (provinces) (with proposals to make between 3 and 14 regions) were made, very different and numerous parameters have been taken into account. The article examines the regionalisation problem from the integrated water management perspective that was introduced into the Slovenian water legislation by the European Water Directive, adopted in 2000. The article also summarises the main directions of integrated water management, contained in Water Act that was adopted in 2002 and is still in force. On the basis of integrated water management foundations in European legislation, the article uses the division of Slovenia into water districts as a professional basis for a comparison between different proposals for division of Slovenia into regions. Although it is true that a hydrographical division of Slovenia into water districts cannot be the most important basis for regionalisation, one may notice that a division of Slovenia into three regions (Western Slovenia (Koper), Central Slovenia (Ljubljana), Eastern Slovenia (Maribor)) and partially division into six regions would be fully in line with bases for integrated and (by definition) territorial water management.