Svetovna proizvodnja hrane je prisiljena v iskanje novih pristopov za zaščito rastlin pred škodljivimi organizmi in okoljskimi dejavniki. Ena izmed alternativ, bi lahko bila uporaba salicilne kisline ...(SA) in njenih derivatov. Na splošno so učinki SA na primarni ravni ekosistema, vzpodbudni, saj pripomorejo k izboljšani produktivnosti in kakovosti številnih rastlin ter izboljšujejo toleranco na številne stresorje. Sekundarna raven učinkov SA v okolju predstavlja učinke na škodljive organizme zaradi direktnega delovanja in tudi posrednih učinkov SA, ki nastanejo zaradi morfoloških in fizioloških sprememb, ko se rastlina prilagaja stresorjem. SA v veliko primerih vpliva na zmanjšanje okužb, na nekatere škodljivce pa deluje tudi odvračalno. Rastline po napadu škodljivega organizma sproščajo v okolje hlapne spojine, predvsem derivate SA kot je metilirana SA (MeSA). Ta privablja naravne sovražnike škodljivcev, kar bi se lahko uvedlo v varovanje rastlin pred škodljivimi organizmi, saj je bilo ugotovljeno pri številnih vrstah, da MeSA nanje deluje kot atraktant. Salicilati imajo zelo širok spekter delovanja, ki v okolju sprožajo različne vplive, ki se med seboj prepletajo in posledično vplivajo na več ravni v eksosistemu. V tem članku smo učinke salicilatov razdelili glede na različne nivoje v okolju, kar nam je dalo širši vpogled na potencialno uporabo salicilatov v kmetijstvu.
This book contains 20 chapters about the impact, environmental fate, modes of action, efficacy, and non-target effects of insecticides. The chapters are divided into 7 parts. Part 1 covers the ...non-target effects of insecticides, whereas part 2 is dedicated to integrated methods for pest control, in which insecticides are an important element for diminishing the populations of insect pests. Part 3 includes chapters about the non-chemical alternatives to insecticides, such as metabolic stress and plant extracts. Insecticides and human health are the main topic of part 4, and the interactions between insecticides and environment are discussed in part 5. Part 6 includes the chapters about insecticides against pests of urban areas, forests and farm animals, whereas biotechnology and other advances in pest control are discussed in part 7.
Root-knot nematodes (Meloidogyne spp.) are important pests of many cultivated plants. Recently, the most efficient chemical control products (e.g. methyl bromide) have now been restricted due to ...their toxic characteristics. Research on agents that work against root-knot nematodes and do not have a detrimental impact on the environment is becoming increasingly important. Advances in the last decades produced quite a number of biocontrol products that are already marketed. Some of the well-accepted commercial products contain bacteria Bacillus firmus and Pasteuria penetrans, and fungus Purpureocillium lilacinus. In this review we summarize the antagonistic activity of bacteria and fungi, with their advantages and limitations in biocontrol of root-knot nematodes.
Ogorčice koreninskih šišk (Meloidogyne spp.) uvrščamo med pomembne škodljivce številnih kmetijskih rastlin. Najbolj učinkovita kemična sredstva za njihovo zatiranje so močno strupena, zato je njihova uporaba močno omejena ali celo prepovedana (npr. metil bromid). Razvoj na področju pripravkov za zatiranje ogorčic koreninskih šišk z okoljsko sprejemljivimi lastnostmi se povečuje. Napredek v zadnjih desetletjih je viden v večjem številu biotičnih pripravkov, mnogi med njimi se danes že tržijo. Aktivne snovi v uveljavljenih biotičnih sredstvih sta bakteriji Bacillus firmus in Pasteuria penetrans ter gliva Purpureocillium lilacinus. V članku je predstavljen pregled zaviralnih mehanizmov delovanja bakterij in gliv, prav tako omenjamo največje prednosti in slabosti njihove uporabe v biotičnem zatiranju ogorčic koreninskih šišk.
V prispevku je opisan življenjski oz. razvojni krog parazitoidov listnih uši, saj so ti naravni sovražniki pomembni dejavniki zmanjševanja številčnosti populacij škodljivih listnih uši v naravnih in ...kmetijskih ekosistemih. Posebna značilnost listnih uši je njihov biotični potencial, saj imajo lahko nekatere vrste pravih listnih uši (Aphididae) v enem letu tudi več kot 50 rodov (spolnih in nespolnih oz. partenogenetskih). Listne uši so ravno zaradi svojih izjemnih razmnoževalnih sposobnosti gospodarsko zelo pomembni škodljivci gojenih in samoniklih rastlin, zato jih želimo zatreti na različne načine. Z biotičnim varstvom rastlin skušamo oblikovati naravno ravnovesje med škodljivci in njihovimi naravnimi sovražniki ter s tem preprečiti močnejšo prerazmnožitev škodljivcev. Parazitoidi so pri svojem delu zelo učinkoviti, saj v končni stopnji razvoja ličinke svojega gostitelja vedno ubijejo, poleg tega pa so večinoma izraziti polifagi in tako niso specializirani za posamezne vrste gostiteljev.
In 2008, a lucerne aphid parasitoid Aphidius ervi Haliday was first recorded in Slovenia. This oligophagous parasitoid is used as biological control agent against bigger aphid species. By sampling ...aphid mummies on different locations in Slovenia in 2008, we found parasitoid Aphidius ervi on nine host plants (corn, pea, alfalfa, red clover, winter wheat, oat, onion, potato and winter barley). Among 1812 primary parasitoids found in Slovenia in 2008, there were 46 individuals of Aphidius ervi; 21 male and 25 female parasitoids. In the present paper description of the species, its geographic distribution and host plant-aphid-parasitoid associations are given.
V letu 2008 smo v Sloveniji prvič ugotovili zastopanost parazitoida Aphidius ervi Haliday, ki parazitira zlasti listne uši na metuljnicah (Fabaceae). Ta oligofagni parazitoid se uporablja kot biotični agens večjih vrst listnih uši. Parazitoida Aphidius ervi smo v letu 2008 našli na 9 gostiteljskih rastlinah (koruza, grah, lucerna, črna detelja, ozimna pšenica, oves, čebula, krompir in ozimni ječmen) v Sloveniji, in sicer med vzorčenjem ušjih mumij. V letu 2008 smo nabrali 1812 primarnih parazitoidov, med njimi je bilo 46 osebkov vrste Aphidius ervi; 21 je bilo samcev in 25 samic. V prispevku je opisana vrsta, njena geografska razširjenost in povezava med gostiteljsko rastlino, ušjo ter parazitoidom.
A fungicide is a chemical pesticide compound that kills or inhibits the growth of fungi. In agriculture, fungicide is used to control fungi that threaten to destroy or compromise crops. Fungicides ...for Plant and Animal Diseases is a book that has been written to present the most significant advances in disciplines related to fungicides. This book comprises of 14 chapters considering the application of fungicides in the control and management of fungal diseases, which will be very helpful to the undergraduate and postgraduate students, researchers, teachers of microbiology, biotechnology, agriculture and horticulture.
Sucking insects, which representatives are also aphids, can cause important economic damage on cultivated and wild-growing plants in vegetable ecosystems. Our research was based on the aim of ...biological control, which is to limit or to control the pests with the use of their natural enemies. From April to November 2006 living aphids and their mummies were sampled together with their host plants in four locations in Slovenia. The samples have been taken from vegetables, weeds, within-crops plants and from the plants in the field borders. The occurrence of 18 aphid species was confirmed - 14 of them were parasitised. In our research 365 parasitoid specimens (17 species from 8 genera - Aphidius, Binodoxys, Diaeretiella, Ephedrus, Lipolexis, Lysiphlebus, Monoctonus, and Praon - of the family Aphidiidae) were recorded and identified. The most abundant parasitoid species were Aphidius matricariae (32.2 %) and Lysiphlebus fabarum (29.3 %). Parasitoid L. fabarum had the widest range of hosts; it parasitised aphids on the plants from 7 different botanical families. Sex ratio in our research confirmed the known fact, that in natural ecosystems female parasitoids are more numerous than the male parasitoids; this ratio in our research was 71%: 29%.
Sesajoče žuželke, med katere spadajo tudi prave listne uši, lahko povzročajo pomembno gospodarsko škodo na gojenih in samoniklih rastlinah v vrtnarskih ekosistemih. V naši raziskavi smo se opirali na cilj biotičnega varstva rastlin, ki je z naravnimi sovražniki omejiti oziroma zatreti škodljivce. Od aprila do novembra 2006 smo na štirih lokacijah v Sloveniji vzorčili žive listne uši in ušje mumije na gostiteljskih rastlinah. Vzorce smo nabirali na vrtninah, plevelih, medsevkih in robnih posevkih. Ugotovili smo zastopanost 18 vrst pravih listnih uši, kar 14 vrst pa je bilo parazitiranih. V nabranih vzorcev smo identificirali 365 osebkov parazitoidov listnih uši, ki so pripadali 17 različnim vrstam iz 8 rodov (Aphidius, Binodoxys, Diaeretiella, Ephedrus, Lipolexis, Lysiphlebus, Monoctonus in Praon) družine Aphidiidae. Najbolj množično sta se pojavljali vrsti Aphidius matricariae (32,2 %) in Lysiphlebus fabarum (29,3 %). Vrsta L. fabarum je imela tudi najširši spekter gostiteljev in je parazitirala uši na rastlinskih vrstah iz 7 različnih botaničnih družin. Če številčno primerjamo zastopanost spolov, lahko potrdimo znano dejstvo, da je število samic v naravi večje od števila samcev; v naši raziskavi je bilo omenjeno razmerje 71%: 29%.
Glavni namen pričujočega prispevka je osvetliti vprašanje besedilnih vzorcev v znanstvenem članku s področja varstva zelja (Brassica oleracea L. var. capitata). Teoretično izhodišče za analizo je ...sporočilna semantika, ki se naslanja na sistemsko-funkcijski model jezika. V prispevku so uporabljene metode besedilne analize v povezavi z orodji korpusnega jezikoslovja. Pri beleženju jezikoslovnih značilnosti, nanizanih v linearnem poteku besedila, ki bi jim težko sledili z ročnim označevanjem, nam je v pomoč oblikoslovni označevalnik za slovenščino, izdelan na Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU, pri izpisovanju jezikoslovnih značilnosti besedil pa je uporabljena grafična predstavitev. Graf je nekakšen slikovni model in je tako izhodišče za opis besedilne zgradbe znanstvenega članka.
PDF
