Uvod: Spolno vedenje je pogosto povezano z določenim zdravstvenim tveganjem, kar vključuje nizko spolno ozaveščenost, značilno za spolno vedenje mladih brez izkušenj. Namen raziskave je bil ugotoviti ...odnos učencev do spolnega vedenja ter vlogo staršev in spolne vzgoje pri zavedanju učencev o posledicah tveganega spolnega vedenja. Metode: Izvedena je bila kvantitativna neeksperimentalna metoda raziskovanja, s pomočjo strukturiranega vprašalnika na vzorcu 144 učencev ene izmed osnovnih šol na Gorenjskem, septembra 2013. Za analizo podatkov so bili uporabljeni opisna statistika, Mann Whitneyjev U-test, Kruskall – Wallisov test ter linearna večkratna regresijska analiza. Rezultati: Trditev »Kadar imam težave, mi družina nudi oporo« ima statistično značilen vpliv na pozitivno oblikovanje mnenj o spolnem vedenju (β = 0,259, p = 0,002). Ugotovili smo statistično pomemben vpliv zavedanja anketirancev o posledicah tveganega spolnega vedenja in proučevanih spremenljivk, kot sta »Spolna vzgoja pomaga pri razumevanju telesnih in čustvenih sprememb, ki jih prinaša puberteta (β = 0,089,p < 0,001)« in »Pri prvem spolnem odnosu moram paziti, da sem zaščiten/-a« (β = 0,066, p = 0,001). Diskusija in zaključek: Anketirani učenci so dovzetni za ustvarjanje boljšega spolnega vedenja takrat, ko jim podporo - pogosto kot prvi vir - nudi družina. Spolna vzgoja predstavlja preventivo pred tveganim spolnim vedenjem. Gre za proces, v katerem posameznik pridobi informacije in oblikuje stališče / prepričanja o spolnosti, spolni identiteti, odnosih in intimnosti.
Otroci in mladostniki zaradi različnih izkušenj, pričakovanj, kognitivnih sposobnosti in razumevanja zdravstvene obravnave, le to pogosto odklanjajo in se na različne pristope zdravstvenega osebja ...lahko odzovejo agresivno. Kadar je otrok ali mladostnik v slabem telesnem stanju, prestrašen, pod vpli-vom psihopatološkega doživljanja ali različnih psihoaktivnih snovi, je verjetnost za agresiven odziv večja. Obravnava zato zaposlenim predstavlja kompleksen izziv, ki zahteva individualen in celosten pristop. Najpomembnejši cilj zdravstvene nege je vzpostavitev varnega okolja. Ta pripomore, da otrok ali mladostnik ostane nepoškodovan, oziroma da se prepreči poslabšanje trenutnega psihičnega stanja, zaradi katerega je bil sprejet na enoto. Varnost se zagotavlja z vrsto sočasno potekajočih intervencij zdravstvene nege. Na Enoti za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo so v ta namen prostori tehnično prilagojeni. Med obravnavo zaposleni uporabljajo deeskalacijske tehnike, s katerimi ustvarjajo terapevtsko okolje, ki omogoča otrokom in mladostnikom izraziti stisko na varen način. V pomoč so tudi lestvice za ugotavljanje napovednih dejavnikov za pojav avto ali heteroagresivnega vedenja. Po navodilu zdravnika se ob stopnjevanju agresivnega vedenja aplicira zdravilo in/ali v skrajnem primeru uvede posebni varovalni ukrep. Ta je definiran v Zakonu o duševnem zdravju in se izvede v skladu s Standardom zdravstvene nege in Nacionalnim protokolom Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije.
Pri nekaterih otrocih se med procesom odraščanja srečamo s številnimi oblikami ne samomorilnega samopoškodbenega vedenja in z različnimi stopnjami spektroavtističnih motenj. Zaradi tveganja dodatne ...poškodbe ali neuspešnosti pri vključevanju v življenjsko družbeno okolje moramo takšnega otroka sprejeti na oddelek za otroško psihiatrijo, kjer sta z vidika medicinske sestre oziroma zdravstvenega tehnika pomembna ustrezen pristop in nadaljnja pravilna obravnava med celotnim zdravljenjem v bolnišnici. V prispevku predstavljamo nesamomorilno samopoškodbeno vedenje, spektroavtistično motnjo ter vlogo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov pri bolnišnični obravnavi otroka. Uporabili smo opisno metodo dela. Vključili smo strokovno in znanstveno literaturo iz podatkovnih baz Medline, CINAHL in Cohrane Library ter COBBIS. Uporabili smo naslednje ključne besede in besedne zveze: »avtoagresija«, »duševna motnja«, »samopoškodovanje«, »nesamomorilnost«, »apliciranje terapije«, »spektroavtistična motnja«, »komorbidnost«. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki lahko hospitaliziranemu otroku z ustreznim znanjem zagotovimo učinkovito in celostno obravnavo, ki omogoča, da se čim bolj približamo otrokovi stopnji sposobnosti sodelovanja in upoštevamo standarde zdravstvene nege.
Uvod: Klinično usposabljanje študentov zdravstvene nege se zaključi z ocenjevanjem in samoocenjevanjem. Namen raziskave je bil ugotoviti razlike med ocenjevanjem kliničnega usposabljanja s strani ...kliničnih mentorjev in med samoocenjevanjem s strani študentov visokošolskega strokovnega programa Zdravstvene nege na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin.Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni neeksperimentalni opisni metodi. Podatki so bili zbrani s pisno analizo dokumentov; kot instrument je bila uporabljena primerjalna lista ocen in točk s 122 ocenjevalnih in samoocenjevalnih obrazcev za klinično usposabljanje v študijskem letu 2015/2016. Pridobljeni podatki so bili analizirani s pomočjo opisne statistike, t-testa za neodvisne vzorce in enofaktorske analize variance. Za statistično pomembne podatke so bile upoštevane razlike, kjer je bila vrednost statistične značilnosti p ≤ 0,05.Rezultati: Statistično značilna razlika se pojavlja tako v oceni / samooceni aktivnosti zdravstvene nege (t = 5,519, p < 0,001) kot tudi v oceni/samooceni profesionalnega vedenja na kliničnem usposabljanju (t = 3,686, p < 0,001). Študenti tretjega letnika (n = 41, = 19,6, s = 1,1) se na področju komunikacije samoocenijo z več točkami kot študenti prvega in drugega letnika, čeprav med vsemi tremi letniki ni statistično značilnih razlik (F = 2,907, p = 0,059). Diskusija in zaključek: Klinični mentorji ocenijo izvajanje aktivnosti zdravstvene nege z več točkami kot študenti zdravstvene nege. V točkovanju profesionalnega vedenja na kliničnem usposabljanju se pojavljajo razlike med oceno/samooceno. Raziskava ugotavlja razlike med oceno in samooceno kliničnega usposabljanja s strani študentov Fakultete za zdravstvo Angele Boškin in kliničnih mentorjev.
Članek predstavlja rezultate raziskave, ki je analizirala odnos mladih do vseživljenjskega učenja. Študija je bila izvedena na vzorcu 100 hrvaških univerzitetnih študentov različnih programov ter 100 ...dijakov srednje šole iz Opatije. Cilj študije je bil pridobiti vpogled v znanje o vseživljenjskem učenju in v odnos udeležencev do njega ter hkrati preveriti, ali pri tem obstajajo razlike med dijaki in študenti. Pri pridobivanju podatkov sta bila uporabljena dva vprašalnika, eden za dijake in drugi za študente. Rezultati so pokazali, da študenti o vseživljenjskem učenju vedo več kot dijaki ter da pri večini udeležencev obstaja zanimanje za nadaljevanje učenja v prihodnosti. Medtem ko več kot polovica dijakov vseživljenjskega učenja ne doživlja kot nujnega, je večina študentov prepričana, da je pomembno za njihovo prihodnost. V zaključku članka so podana priporočila in nakazani možni praktični nastavki raziskave.
The first large outbreak of SARS-CoV-2 in Europe occurred in Northern Italy in February 2020. The relatively fast spread of the infection to Slovenia was expected, and preventive measures for its ...suppression were widely discussed.
An online questionnaire was designed to evaluate adherence to preventive measures and the extent to which the taking of preventive measures was associated with people's anxiety level, psychological burden, their perceived vulnerability to disease, germ aversion and a number of demographic characteristics in the early stage of Covid-19 spread. The survey was active for 24 hours (13-14 March 2020). There were 12,307 responses and 7,764 questionnaires were completed in full.
Higher preventive behaviour was found in individuals who experienced greater psychological distress, were more anxious, and expressed greater perceived infectability and germ aversion. Greater compliance with preventive behaviour was found among women, those sharing a household with people aged over 65, the elderly and those who knew somebody who had been infected. These groups also showed higher anxiety levels, which appeared to be significantly increased in general as a result of the specific situation. Quarantine was evaluated as the most efficient preventive measure, and was respected relatively strictly even before it became an officially announced protective measure.
This research reveals a strong association between preventive behaviour and anxiety. Anxiety, together with social distancing, may affect physical and psychological health in the population in the long term. Other aspects of public health might therefore be influenced by the measures currently being enforced to prevent the spread of SARS-CoV-2.
Diversity of Belonging in Europe analyzes conflicting notions of identity and belonging in contemporary Europe. Addressing the creation, negotiation, and (re) use of diverse spaces and places of ...belonging, the book examines their fascinating complexities in the context of a changing Europe. Taking an innovative interdisciplinary approach, the volume examines renegotiations of belonging played out through cultural encounters with difference and change, in diverse public spaces and contested places. Highlighting the interconnections between social change and culture, heritage, and memory, the chapters analyze multilayered public spaces and the negotiations over culture and belonging that are connected to them. Through analyses of diverse case studies, the editors and authors draw out the significance of the participation or exclusion of differing community, grassroots, and activist groups in such practices and discourses of belonging in relation to the contemporary emergence of identity conflicts and political uses of the past across Europe. They analyze the ways in which people’s sense of belonging is connected to cultural, heritage, and memory practices undertaken in different public spaces, including museums, cultural and community centres, city monuments and built heritage, neglected urban spaces, and online fora. Diversity of Belonging in Europe provides a valuable contribution to the existing bodies of work on identities, migration, public space, memory, and heritage. The book will be of interest to scholars and students with an interest in contested belonging, public spaces, and the role of culture and heritage. Susannah Eckersley is Senior Lecturer at Newcastle University, UK, an Associated Research Fellow at the Leibniz Centre for Contemporary History (ZZF) in Potsdam, Germany, and the Project Leader of en/counter/points – a collaborative European research project on public spaces and belonging funded by HERA. Her expertise is in memory, museums, difficult heritage, migration, identities, and belonging. Claske Vos is an anthropologist and Assistant Professor in the Department of European Studies at the Humanities Faculty of the University of Amsterdam, the Netherlands. Her current work focuses on the intersection of EU funding, cultural activism, and enlargement. Her expertise is in European cultural policy, cultural heritage, Southeast Europe, and European identity formation.
The objective was to develop and validate an instrument that measures different determinants of people's food choices and simultaneously accounts for a variety of factors: health, emotions, price and ...availability, society and culture, environment and politics, and marketing and advertising.
This is a cross-sectional study focusing on food choice determinants. It was carried out in 16 countries in 2017 and 2018. This study included 11,960 volunteer adult participants from different countries. The data was validated using Confirmatory Factor Analysis (CFA) and Structural Equation Modelling (SEM).
Validation using CFA with SEM revealed that multi-factor modelling produced first- and second-order models that could be used to define the EATMOT scale, the first presenting better fitting indices, with the goodness-of-fit and comparative-fit indices very close to 1, as well as root-mean-square-error-of-approximation, root-mean-square-residual and standardised-root-mean-square-residual at practically zero.
The validated EATMOT scale guarantees confidence in the information obtained through this instrument, and can be used in future studies to better understand food choice determinants in different geographical areas and help plan strategies to improve healthy eating patterns and diminish the burden of non-communicable diseases.
Uvod: V operativni dejavnosti heterogena skupina strokovnjakov z različnimi osebnostmi in vrednostnimi sistemi, značilnimi za vsako profesijo, deli odgovornost do enega pacienta, kar lahko sproži ...napetost v odnosih in se stopnjuje v nasilje. Namen raziskave je bil prikazati razširjenost tega fenomena ter opredeliti z njim povezane dejavnike in posledice. Metode: Izvedena je bila sistematična iskalna strategija v bazah podatkov CINAHL, Medline, Academic Search Elite, ProQuest in COBIB.SI z datumom objave od januarja 2008 do vključno decembra 2017. Uporabljeni so bili iskalni pojmi v angleščini aggressive behavior, disruptive behavior, operating room, perioperative, violence, verbal abuse, bullying, surgeon in v slovenščini zdravstvena nega, nasilje. Podanih je bilo 735 zadetkov, glede na naslov in izvleček smo za ustrezne določili 68 virov, po vsebinskem pregledu smo jih izločili še 47. Rezultati: Zaključki pregleda literature so temeljili na 22 referencah. Oblikovanih je bilo 6 kategorij: (1) povzročitelji in nivoji nasilja, (2) vrste (tipi) nasilja, (3) neposredni vzroki za pojav nasilja v operacijski dvorani, (4) dejavniki, povezani s pojavom in prepoznavnostjo nasilja, (5) posledice nasilja ter (6) individualni in sistemski organizacijski ukrepi za obvladovanje posledic nasilja. Diskusija in zaključek: Najpogostejši izvajalci nasilja v operativni dejavnosti so kirurgi in zaposleni v operacijski zdravstveni negi, najpogostejši vzroki pa hierarhija, nepredvidljive situacije, kadrovski in materialni deficit, medosebni odnosi, delovna obremenitev, organizacijska kultura. Izkazuje se potreba po tovrstni reprezentativni raziskavi v Sloveniji.
Electronic survey mode has become a more common tool of research than it used to be previously. This is strongly associated with the overall digitization of modern society. However, the evidence on ...the possible mode effect on study results has been scarce. Therefore, the aim of this study is to investigate the comparability of findings on health and behaviours using a paper-versus-electronic mode of survey with randomization design among schoolchildren.
A randomized study was conducted using a mandatory questionnaire on international Health Behaviour in School-aged Children (HBSC) study in Lithuania, enrolling 531 schoolchildren aged 11-15 years. The questionnaire included health and social topics about physical activity, risk behaviours, self-reported health and symptoms, life satisfaction, bullying, fighting, family and school environment, peer relationships, electronic media communication, sociodemographic indicators, etc. The schoolchildren within classes were randomly selected for electronic or paper mode.
It was found that by study mode differences are inconsistent and in the majority of cases do not exceed 5%-point difference between the modes. The only significant difference was that in the paper survey the participants reported more exercise than in the electronic survey (OR=8.08, P<.001). Other trends were nonsignificant and did not show a consistent pattern - in certain behaviours the paper mode was related to healthier choices, while in others - the electronic.
The use of electronic questionnaires in surveys of schoolchildren may provide findings that are comparable with concurrent or previously conducted paper surveys.
PDF
