Uvod: Upoštevanje prehranskih omejitev in načel v zvezi s kulturnim ozadjem pacientov je v bolnišnični prehrani pomembno, saj prehrana vpliva na zdravstvene izide in dolžino in stroške ...hospitalizacije. Ta način zahteva organizacijsko in individualno kulturno kompetentnost. Namen raziskave je bil preučiti pogled odgovornih s področja bolnišnične prehrane na kulturno kompetentnost, oceniti, ali se prehrana v bolnišnicah prilagaja kulturnemu ozadju pacientov, in identificirati izzive na tem področju. Metode: Opravljena je bila kvalitativna raziskava z delno strukturiranimi intervjuji. Intervjuvanih je bilo štirinajst vodstvenih kadrov (vodij prehranskih služb) in drugih strokovnjakov s področja prehrane (dietetikov) iz osmih slovenskih bolnišnic. Pridobljeni podatki so bili analizirani z deduktivno vsebinsko analizo v programu Atlas.ti. Rezultati: Sogovorniki so se zavedali raznolikosti pacientov in pomena prilagajanja prehrane kulturnemu ozadju, čeprav je koncept kulturne kompetentnosti nepoznan. Pri prilagajanju prehrane obstajajo omejitve. Znanja o kulturnih vidikih prehrane so pomanjkljiva, izobraževanja s tega področja komajda obstajajo. Razvoj kulturne kompetentnosti onemogočajo še drugi izzivi, kot so organizacijski, tehnološki in komunikacijski izzivi. Diskusija in zaključek: S podobnimi izzivi, kot se pri nas, se srečujejo tudi v tujini. Ne glede na to, da imajo po mnenju sogovornikov pacienti v preučevanih bolnišnicah na razpolago veliko možnosti za prilagajanje prehrane, o kulturni kompetentnosti še ne moremo govoriti, saj ta koncept zajema tudi druge veščine. Za razvoj kulturne kompetentnosti tega področja se zahtevajo dodatne raziskave, možnosti izobraževanja o kulturnih vidikih prehranjevanja in zavedanje o pomembnosti storitev prehrane na vseh ravneh zdravstvenega sistema.
Za vsako krizo, vključujoč zdravstveno, stoji preplet socialnih, ekonomskih, političnih in etičnih tokov upravljanja življenja (governmentality); naloga kritičnega družboslovja in humanistike je ...odgovoriti na krizo pandemije s predlogi za alternativne modele upravljanja z javnim dobrim. V omejenem obsegu tega sklopa je ambicija lahko le omejena. V pričujočem tematskem bloku o pandemiji COVID-19 smo zbrali družboslovno-humanistične vpoglede v družbeno-kulturne vidike pandemije in t. i. »korona krize«. Bogat nabor člankov tako razmišlja o pandemiji onkraj medicinsko-tehnicističnih premislekov, ko na eni strani ponuja filozofsko-sociološko navdihnjene razprave o družbenih in političnih implikacijah pandemije, na drugi strani pa postreže s konkretnimi sociološko-komunikološkimi empiričnimi študijami o življenju s pandemijo v slovenski družbi. Tematski blok, razdeljen na tri dele, pa je v zadnjem delu obogaten še z dvema kulturološkima premišljevanjema o pomenu pandemije za kulturni prostor, ki je pod njenim vplivom doživel številne preobrazbe.
Prispevek govori o selitvenih procesih skozi Trst in prometni vlogi glavnega avstrijskega pristanišča v mednarodnem prekomorskem izseljevanju med letoma 1890 in 1914. V središču obravnave so propadla ...prizadevanja za vzpostavitev ladijskih prog za izseljence skozi Trst v letih 1888/89; zapoznel vstop Trsta v mednarodni posel prevažanja izseljencev in vloga, ki jo je odigral v prekomorskem izseljenskem prometu iz vzhodne in jugovzhodne Evrope, predvsem iz avstro-ogrske monarhije; organizacijski vidiki izseljenskega prevoza, od prihoda izseljencev po železnici in njihovega bivanja v mestu pred vkrcanjem, do problemov, s katerimi so se zaradi nezadostnih in neustreznih nastanitvenih struktur spoprijemali izseljenci, ladjarske družbe in mestne oblasti; posledice, ki jih je imela vse večja množica potnikov za javni red in vsakdanje življenje v mestu. Prispevek se posveča tudi izseljenskemu prometu mimo Trsta oziroma skozenj proti Genovi in severnoevropskim pristaniščem ter prometu skozi Ljubljano.
Janez Evangelist Krek (1865–1917), katoliški duhovnik, politik, sociolog in časnikar je bil na prelomu v 20. stoletje močno prisoten v takratni avstrijski in slovenski javnosti. Njegovo delovanje je ...bilo razpeto med Ljubljano, takratno neformalno prestolnici Slovencev in glavnim mestom dežele Kranjske, in Dunajem. Imel je močan socialni čut do kmetov in delavcev in bil nasprotnik kapitalističnega sistema. Kot katolik je nasprotoval liberalizmu in socialni demokraciji, sam pa je bil utemeljitelj krščanskega socializma na Slovenskem. Bil je propagator zadružništva na Slovenskem. Leta 1899, ko je bil že poslanec v dunajskem državnem zboru, je odšel kot katoliški misijonar med slovenske priseljence v Porurje in Vestfalijo v Nemčiji. O svojih stikih, doživetjih in razmišljanjih v Nemčiji je v dobrem mesecu dni poslal 20 pisem, ki jih je objavil katoliški časnik Slovenec v Ljubljani. Postala so znana kot Vestfalska pisma in so pomenila nekakšno odkritje slovenskega izseljevanja v Nemčijo, ki je bilo v senci takratnega množičnega izseljevanja Slovencev v Združene države Amerike. Pisma odkrivajo njegova razmišljanja o vlogi migracij na Slovenskem, primerja gospodarske, socialne, verske, kulturne in še kakšna razmerja, tj. podobnosti in različnosti med slovenskim prostorom in Nemčijo. Grajal je zaostalost na področju modernizacije dela in življenja na Slovenskem, kar je bila po Kreku posledica dunajske politike. Bil je duhovit pisec in govornik. Ljudje so ga radi brali in poslušali. Krek je bil med prvimi, ki se je migracijske problematike lotil s teoretičnega in praktičnega vidika. V avstrijskem državne zboru se je zavzemal za sprejetje migracijskega zakona (1905), ki bi urejal to področje, zlasti z vidika zaščite avstrijskih izseljencev na poti in v novih okoljih. Zakon ni bil sprejet do razpada habsburške monarhije (1918). Na migracijska vprašanja je gledal kot na socialna vprašanja. Izpostavil je podobo slovenskih izseljencev, ki niso bili obupani, izžeti, brezvoljni ljudje, ampak mladi, polni upov na boljše življenje, pripravljeni na trdo, vendar tudi dobro plačano delo. Poudarja njihovo izobrazbo, ki ni bila nizka, kar je bila posledica dobrih avstrijskih šol. V duhu tistega časa se je kot katoliški duhovnik sprijaznil z dejstvom, da je izseljevanje stalni pojav, ki ga ni mogoče zaustaviti, možno pa olajšati odhod v nova okolja. To je bolj ali manj uspešno delala Rafaelova družba v Ljubljani (*1907), ki je nastala po nemškem vzoru. Sklenem lahko, da se je izseljenske problematike najbolj zavedala katoliška cerkev na Slovenskem in hkrati poskušala delovati v smeri izboljšanja stanja izseljencev na poti in v tujini. Manj interesa zanje so pokazali liberalni krogi, še manj socialistični. Prvim je bil v interesu kapital drugim je bila v duhu internacionalizma domovina ves svet.
Article presents the review of the theoretical framework for a specific question that arose from the use of the scenario technique in the field of landscape planning. This specific issue is: does the ...use of scenarios influence the perception of the cultural landscape changes and actions the individuals take to change the cultural landscape? Review includes research articles aiming to approve the influence of scenarios and also case studies of scenario use in the field of landscape planning that perceived possible influence of scenario use on stakeholders. The decision for the review was stimulated by the growing popularity of the scenario-based studies connected with landscape planning and environmental issues. Scenarios are also an important incentive for public participation. The question is whether we can influence relations between individuals and cultural landscape by showing them evidently with scenarios, how the future landscape will look like.
Pri vse pogostejši uporabi scenarijev na področju krajinskega in prostorskega planiranja se zastavlja vprašanje, kako scenariji razvoja kulturne krajine vplivajo na dojemanje sprememb kulturne krajine pri deležnikih ter s tem posredno tudi na njihovo delovanje v kulturni krajini. Članek podaja pregled nad posameznimi tujimi raziskavami, ki se vsebinsko navezujejo na vprašanje psihološkega vpliva scenarijev na deležnike, ter primeri uporabe scenarijev v načrtovalskih postopkih, kjer so raziskovalci zasledili relevanten vpliv te metode na deležnike. Uporaba scenarijev v postopkih sodelovanja z javnostjo je zaželena metoda za spodbujanje participacije javnosti, saj scenariji zaradi svoje privlačnosti nemalokrat olajšajo komunikacijo med raziskovalci in javnostjo. Pogosta uporaba scenarijev pri prostorskem planiranju in reševanju okoljskih vprašanj je spodbudila razmislek o tem, da uporaba scenarijev, za prikaz morebitnih prihodnjih sprememb kulturne krajine, vpliva na odnos deležnikov do kulturne krajine.
Prispevek obravnava z geografskega vidika nekatera vprašanja opredeljevanja tako imenovanih strokovnih podlag pri pripravi prostorskih planskih dokumentov. Poudarek je na pripravi analize stanja in ...na opredeljevanju prostorskih problemov.
Članek z vrsto citatov različnih piscev z moralnega in etičnega vidika osvetljuje odnos do izobraževanja v starem Rimu, ki je bilo na eni strani vpeto v stare rnores rnaiorurn, na drugi strani pa je ...nanj vplivala živahna in plodovita grška ustvarjalnost, ki ni bila vedno v sozvocju z veljavnimi rimskimi moralnimi normami in eticnimi načeli. Na podlagi izbranih citatov Članek zaključuje hipoteza o enem od razlogov za osvobajanje zasužnjenih pedagogov.
Družinsko pravo, kamor ureditev zakonske zveze sodi, je del rimskega prava, ki je imel na današnje evropsko pravo relativno manj vpliva kot na primer civilno pravo. Zato se morda zdi ukvarjanje s tem ...manj zanimivo. Razloga, da je prav ta tema zame še vedno vredna obravnave, sta dva.
V zadnjih letih se je odprlo veliko novih jezikovnih šol. Skupni objektivni cilj različnih jezikovnih šol je doseči dobro znanje tujega jezika v prijetnem okolju. Osrednji cilj tega prispevka je ...primerjati šole glede na različne vire. Vidiki kakovosti so raziskani glede na učne metode, materiale, udeležence, učitelje in cene. V prispevku so opisane tudi nekatere konkurenčne prednosti.
Sabina Jelenc piše o razvoju funkcij izobraževanja odraslih v povezavi z družbenim razvojem. Dotakne se tudi nekaterih temeljnih vprašanj in dilem, kot so vloga učenja in izobraževanja, ter znova ...preuči nekatere definicije izobraževanja odraslih. Pri opredeljevanju vloge izobraževanja v družbi se opre na nekatere sociologe, med drugim Durkheima, ter na dve razlagi družbene vloge izobraževanja odraslih, ki ju opredeljuje kot vzročno in funkcionalistično. Nazadnje prikaže nekatere sociološke šole, ki obravnavajo izobraževanje. Pri tem omenja funkcionalizem, marksistični pogled in interpretativni pristop.
PDF
