Ogorčice so organizmi, ki jih zaradi njihove številčnosti, raznolikosti in prilagodljivosti najdemo praktično povsod. Medtem ko je večina ogorčic koristnih, pa poznamo tudi take, ki s svojim ...parazitiranjem povzročajo škodo. Med škodljive ogorčice uvrščamo tudi rastlinsko-parazitsko vrsto Xiphinema index. Najdemo jo lahko v bližini korenin žlahtne vinske trte (Vitis vinifera L.), saj je prav ta njena glavna gostiteljica. Ogorčica ni tako problematična z vidika neposrednega napada korenin, ampak vinski trti predstavlja grožnjo zaradi prenosa in vnosa virusa pahljačavosti listov vinske trte (GFLV) iz rodu Nepovirus. Virus namreč na vinski trti povzroči bolezen kužne izrojenosti vinske trte, kar vodi v ekonomsko nekonkurenčnost vinogradov. Okužba lahko privede tudi do več kot 80 % izpada pridelka. V izogib nenadzorovanemu širjenju ogorčic in posledično okužbam v vinogradih je pomembna preventiva, saj poleg prenosa s sadilnim materialom, pomembnega prenašalca predstavljata tudi kmetijska mehanizacija in fizični prenos z orodjem. Ker se je kemično zatiranje ogorčice X. index zaradi njene trdoživosti in razporeditve v tleh izkazalo za neučinkovito, je potrebno v prihodnje stremeti k alternativnim in predvsem učinkovitejšim pristopom. Poleg vmesnih posevkov so preverjali delovanje pripravkov na podlagi nekaterih bakterij in gliv, ki predstavljajo velik potencial za nadaljnja raziskovanja.
Zbiranje in ohranjanje genskega fonda rodu Vitis je pomembna naloga, ki smo se je v Sloveniji načrtno lotili leta 1980. Možnost izbire med različnimi genotipi omogoča nadaljevanje žlahtniteljskega ...dela, tako glede selekcije (odbire klonov žlahtne vinske trte), kot tudi glede vključevanja zanimivih lastnosti v že obstoječe genetske kombinacije (pridobivanje odpornejših sort). Predvsem pri starih domačih sortah žlahtne vinske trte je pomembno, da smo jih v čim večjem številu ohranili in zaščitili preden so povsem izginile iz naših vinogradov. Posebej to velja za avtohtone vinske sorte žlahtne vinske trte, ki so izključno del naše naravne dediščine in jih v drugih vinorodnih deželah ne najdemo. Slovenska genska banka žlahtne vinske trte je razdeljena na dva dela in sicer na kolekcijo starih sort ter na kolekcijo novih, doma selekcioniranih klonov žlahtne vinske trte ter podlag. Kolekcije in situ so posajene na treh lokacijah, kot kolekcija z okoli petdesetimi starimi domačimi vinskimi sortami žlahtne vinske trte, ki se sproti dopolnjuje v Ampelografskem vrtu BF v Kromberku pri Novi Gorici, kot kolekcija 29 novih doma selekcioniranih klonov žlahtne vinske trte na lokaciji Litmerk pri Ormožu in kot kolekcija 10 novih doma selekcioniranih klonov žlahtne vinske trte v Vipavi. Poleg treh glavnih lokacij, se kolekcije nahajajo še na štirih pomožnih lokacijah, kot kolekcije novih doma selekcioniranih klonov žlahtne vinske trte v Pleterjih, Čurilah pri Metliki in Gadovi peči, ter kot kolekcija starih domačih vinskih sort žlahtne vinske trte v Dobrovem v Goriških Brdih. Vse zbrane akcesije so vključene v program ampelografije, ki se opravlja po predpisani metodiki deskriptorjev, ki jih izdajajo mednarodna organizacija za vinsko trto in vino (OIV), mednarodni inštitut za rastlinske genske vire (IPGRI) in mednarodna zveza za zaščito novih sort rastlin (UPOV), ki skupno obsega opis 130 morfoloških značilnosti. Delo poteka postopno, osnovno opisovanje pa je bilo razširjeno s popolno filometrijo. Do leta 1999 smo bili kot sodelavci vključeni tudi v evropski projekt GENRES, vse naše zbrane vinske sorte pa so vpisane v »Mednarodni seznam sort vinske trte in njihovih sinonimov«, ki ga je izdala mednarodna organizacija za vinsko trto in vino.
Geografska lega, klimatske razmere in zgodovinska pripadnost so glavni dejavniki, ki so botrovali k oblikovanju raznolikega sortimenta sort žlahtne vinske trte na območju današnje Slovenije. Sorte ...žlahtne vinske trte (Vitis vinifera L.) je mogoče opisati na več nivojih in z različnimi metodami. Ovrednotenje ali celo okarakterizacija lahko poteka na podlagi morfoloških, morfometričnih, biokemijskih in genetskih značilnosti posamezne sorte. V prispevku smo na podlagi analiz karotenoidnih pigmentov ter DNK analiz z uporabo molekulskih markerjev ugotavljali podobnosti in sorodnost med 17-imi akcesijami žlahtne vinske trte. Namen raziskave je bil odkriti morebitno povezavo med karotenoidnimi profili in meritvami barve sort ter ovrednotenje kemotaksonomskega potenciala dobljenih rezultatov za razlikovanje sort žlahtne vinske trte. Dobljene rezultate smo primerjali z rezultati analiz z metodo mikrosatelitov. V raziskavo smo vključili 17 različnih genskih virov belih sort žlahtne vinske trte, ki so posajene v kolekcijskem vinogradu Biotehniške fakultete (BF), ki obenem služi tudi kot genska banka. Rezultati evalvacije obravnavanih genskih virov belih sort žlahtne vinske trte se tako na biokemijskem kot tudi na genetskem nivoju dopolnjujejo, kar pomeni, da so obravnavane akcesije generalno razdelili v tri večje skupine, znotraj katerih prihaja do manjših odstopanj, kar je verjetno posledica lastnosti posameznih genotipov in vpliva okolja.
‘Žilavka’ has been grown in Bosnia and Herzegovina since the XIVth century and is exploited for wine production. Although not sufficiently studied, this grapevine cultivar has high economic potential ...for the country. Five survey missions resulted in the collection of eighty ‘Žilavka’ accessions that varied in terms of names and characteristics. Because of the unknown origin of the cultivar, these accessions were analyzed with microsatellites markers in order to obtain a standard ‘Žilavka’ genotype. AFLP markers were used to investigate the genetic basis of variability within the cultivar. ‘Žilavka’ grapevines were screened on 14 microsatellite loci, thus revealing 4 different genotypes arising from mutations observed at 10 polymorphic loci. AFLP analysis of 52 ‘Žilavka’ accessions revealed 35 different genotypes, with an average polymorphism of 57 %. Cluster analysis showed no grouping of different Žilavka accessions according to their names, characteristics or collection locations. The standard ‘Žilavka’ genotype was further compared to 211 cultivars from Slovenia (49), Austria/Germany (20), France (13), Portugal (27), Croatia (19), Greece (32), Spain (21) and Italy (30) in order to assess their genetic relationships. In pairwise comparisons, the highest genetic similarity was found with Slovenian cultivars ‘Glera’ and ‘Briška Glera’ (64 %) and the highest genetic dissimilarity (100 %) with two Italian cultivars, ‘Nebbiolo Lampia’ and ‘Vespolina’. Inventory, collection and genetic characterization of ‘Žilavka’ accessions are important steps towards cultivar standardization, identification of parental cultivars and investigation of cultivar origin, required for its sustainable use.
‘Žilavka’ je pomembna vinska sorta z območja Bosne in Hercegovine kjer jo gojijo že od XIV stoletja. V preteklosti ni bila dovolj proučevana vendar ima velik ekonomski potencial za omenjeno območje. Akcesije žilavke (80), ki imajo različna imena in se razlikujejo po nekaterih osnovnih karakteristikah so bile nabrane na različnih področjih Bosne in Hercegovine. Za pridobitev standardnega genotipa žilavke smo uporabili mikrosatelitne markerje in z analizo 14 lokusov odkrili mutacije na 10 lokusih in določili 4 različne genotipe. Vse akcesije (52) katerim smo na osnovi mikrosatelitov določili standardni genotip smo nadalje analizirali z AFLP markerji in tako določili 35 različnih genotipov. Povprečni polimorfizem pri AFLP analizi je bil 57 %. S klastrsko analizo nismo odkrili skupin povezanih z različnimi karakteristikami, poimenovanjem ali izvorom akcesij žilavke. Standardni genotip žilavke smo nadalje primerjali z genotipi 211 kultivarjev iz Slovenije (49), Avstrije/Nemčije (20), Francije (13), Portugalske (27), Hrvaške (19), Grčije (32), Španije (21) in Italije (30), da bi ugotovili kakšna je sorodnost z njimi. V analizi primerjave parov smo ugotovili, da je žilavka najbolj sorodna (64 %) s slovenskima kultivarjema ‘Glera’ in ‘Briška Glera’ ter najbolj genetsko oddaljena od italijanskih kultivarjev ‘Nebbiolo Lampia’ in ‘Vespolina’. Zbiranje, vrednotenje in genetska karakterizacija akcesij žilavke je pomembna za standardizacijo kultivarjev, analizo starševstva in izvora sorte.
Identifikacija kultivarjev vinske trte z metodami, ki temeljijo na morfoloških razlikah med rastlinami, je lahko zaradi vpliva ekoloških dejavnikov nepravilna, zato so bile razvite metode, ki ...omogočajo analizo kultivarjev na nivoju genotipa. V zadnjih dvajsetih letih so se uveljavile različne tehnike za karakterizacijo kultivarjev, od izoencimskih analiz do analiz na nivoju DNA (RFLP, RAPD, AFLP, SCAR in SSR markerji). Med omenjenimi so se najbolj uveljavili mikrosateliti, ki kažejo največjo informacijsko vrednostjo polimorfizma in so večinoma zelo variabilni. Sestavljeni so iz kratkih, tandemsko ponovljivih motivov DNA, ki so prisotni pri večini organizmov. Glavni vzrok polimorfizma med posamezniki so spremembe v številu ponovitev osnovnega motiva mikrosatelita. Za izdelavo začetnih oligonukleotidov mikrosatelitskih lokusov so v začetnih raziskavah uporabili zaporedja obrobnih regij že znanih mikrosatelitov, ki so bila shranjena v podatkovnih bazah DNA. Kasneje pa se je strategija razvijala v smeri nastanka genomskih knjižnic obogatenih z mikrosateliti. Pri vinski trti je bilo razvitih več kot 500 mikrosatelitskih markerjev in njihov izredni potencial in uporabnost pri določanju kultivarjev vinske trte in podlag je bil dokazan v številnih raziskavah. Za genotipizacijo se večinoma uporablja set šestih oz. devetih mikrosatelitskih markerjev (označevalcev), ki so zelo polimorfni in najbolj primerni za ugotavljanje genetske variabilnosti med evropskimi kultivarji vinske trte. Uporaba enotnega seta markerjev ter vključevanje referenčnih kultivarjev v analize genotipizacije omogoča primerjave genotipov med različnimi raziskovalnimi skupinami, in tako lahko rešujemo številne dilem o sinonimih, homonimih ali o izvoru sort vinske trte.
To introduce testing of Grapevine leafroll-associated virus-2 (GLRaV-2) and Grapevine virus B (GVB) in sanitary selection of grapevine, commercially available antibodies were evaluated and conditions ...for routine ELISA testing were optimized. Extraction procedure with Granex 91 - special machine, which is used in routine testing in Slovenia, was compared with grinding samples in mortar. Three different extraction buffers were applied in order to overcome the inconvenience of using more than one extraction procedure when testing grapevine material for several viruses in a routine large-scale testing scheme. Results were verified with Western blot and immuno-electron microscopy. The best results were obtained using extraction buffer with unknown composition (pH 9.0) from BIOREBA kit for GLRaV-2. Other extraction buffers gave less positive samples and they are not convenient for routine testing where extraction with Granex is done. Both viruses, GLRaV-2 and GVB were found in Slovenia, but they couldn't be correlated with rougose wood disease that appears on indigenous cultivar Refošk grafted on ‘SO4’ from collection vineyard in Komen.
Z namenom, da bi uvedli testiranje virusa Grapevine leafroll-associated virus-2 (GLRaV-2) in virusa Grapevine virus B (GVB) v zdravstveno selekcijo vinske trte, smo testirali komercialno dostopna protitelesa in optimizirali pogoje za rutinsko testiranje v ELISA. Primerjali smo ekstrakcijo s strojem Granex 91, ki ga v Sloveniji uporabljajo v rutinskem testiranju, z ekstrakcijo v terilnici. Da bi poenotili ekstrakcijo različnih virusov v obsežnem rutinskem testiranju, smo preizkusili tri različne ekstrakcijske pufre. Rezultate smo preverili z imunskim pivnikom (Western blot) in imunsko elektronsko mikroskopijo. Najboljše rezultate smo dobili pri vzorcih ekstrahiranih s pufrom nepoznane sestave iz kita za določevanje GLRaV-2 proizvajalca BIOREBA. Z ostalima pufroma smo dobili manj pozitivnih vzorcev, zato menimo, da pufra nista primerna za ekstrakcijo vzorcev v rutinskem testiranju kjer se uporablja stroj Granex 91. Ugotovili smo prisotnost obeh virusov v Sloveniji, nismo pa uspeli dokazati povezave teh dveh virusov z razbrazdanjem lesa, ki se pojavlja na trsih domače sorte Refošk cepljenih na podlago ‘SO4’ iz kolekcijskega vinograda v Komnu.
S poskusom smo ugotavljali vpliv bakrovih spojin na sintezo ogljikovih hidratov pri vinski trti (Vitis vinifera L.) sorte 'Merlot' v vinorodnem okolišu Goriška brda v letu 2003. Poskusnemu vinogradu ...smo priredili bločni poskus: obravnavanje z dvokratno (IPG), večkratno (BB) aplikacijo Cu spojin in (K) brez uporabe bakrovih spojin. Vsebnost ogljikovih hidratov v listih je bila večja pri K, medtem ko v skorji enoletnega lesa pri obravnavanju BB. Pozicija lista na mladiki ne vpliva na količino ogljikovih hidratov v listih. Z aplikacijo bakrovih spojin vplivamo na slabšo kakovost grozdja, saj smo povprečno najmanjše količine ogljikovih hidratov v grozdju dobili v grozdju tretiranem z bakrovimi fungicidi.
Polifenol oksidaze (PPO) so metaloproteini, saj sta v molekuli vezana dva bakrova iona. Raziskovali smo vpliv bakrovih spojin, kot še vedno nenadomestljive v vinogradništvu na aktivnost PPO pri ...vinski trti (Vitis vinifera L.) sorte 'Merlot' v vinorodnem okolišu Goriška brda v letu 2003. Za boljše razumevanje odziva trte na količine bakrovih spojin smo priredili tri obravnavanja, in sicer: obravnavanje z enkratno (IPG), večkratno (BB) aplikacijo in (K) brez uporabe bakrovih spojin. Aktivnost PPO v listih se v času rastne dobe spreminja, saj smo največjo aktivnost PPO v listih in vršičkih določili v fenofazi 'jagode velikosti graha', najmanjšo pa v času zorenja grozdja oziroma ob trgatvi. Pri foliarni uporabi bakrovih spojin se povprečna aktivnost PPO v nezrelem grozdju statistično ne razlikuje od K, zato sklepamo, da ob dani fenofazi bakrove spojine ne vplivajo na aktivnost PPO. V nadaljevanju zorenja grozdja, v času tehnološke zrelosti grozdja se aktivnost PPO v grozdju zmanjšuje. V polni zrelosti grozdja smo določili manjšo povprečno aktivnost kateholaze in večjo povprečno aktivnost kresolaze. Kljub še vedno nejasni vlogi PPO v rastlinah, je bila pri uporabi bakrovih spojin v listih trte, pa tudi grozdju, glede na kontrolo aktivnost PPO nekoliko večja, ampak statistično neznačilna.
Zaradi večjega povpraševanja po rdečih vinih v zadnjem desetletju tudi Primorski vinogradniki želijo popestriti sortiment rdečih sort vinske trte. Med kandidate za introdukcijo v v.o. (vinorodni ...okoliš) Koper in v.o. Vipavska dolina se je uvrstila sorta Syrah, ki se hitro širi po številnih vinorodnih območjih v svetu. Poudariti želimo pomen dejavnikov okolja oz. geografskega porekla kot ustvarjalca raznolikosti. Predstavimo svetovna območja gojenja sorte Syrah (severni in južni del pokrajine ob reki Rhône (F), Barossa valley in Hunter valley (AUS), Napa valley (ZDA), Hawkes bay (NZ) ter v. o. Koper in v. o. Vipavska dolina (SI)) s pomočjo klimatskih parametrov. V rastni dobi 2000 smo spremljali elemente rasti in rodnosti štirih klonov sorte Syrah (99, 300, 301, 470) ter jih primerjali s sorto Merlot (519). Želeli smo ugotoviti razlike med kloni sorte Syrah, razlike med sorto Syrah in Merlot ter razlike med okolišema. Pri sorti Syrah je značilno, da z naraščanjem pridelka pada vsebnost sladkorja in narašča vsebnost skupnih kislin. Tako je najrodnejši Syrah klon 99, najmanj roden pa Syrah klon 470. Sorta Merlot ima ob večjem pridelku tudi večjo sladkorno stopnjo. Predvsem zaradi manjše obremenitve in s tem manjšega pridelka ima sorta Syrah v v. o. Vipavska dolina večje sladkorne stopnje kot v v. o. Koper. Ugotovimo, da je sorta Merlot z vinogradniškega stališča v obeh v. o. boljša, kljub temu pa predlagamo uvrstitev sorte Syrah v sortiment obeh v. o., predvsem zaradi njene velike priljubljenosti v svetu.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vipavska vinska cesta pelje skozi 27 vinskih krajev v zgornji Vipavski dolini. Vinogradniki na 2.200 hektarih vinogradov pridelujejo ...odlično vipavsko vino, med drugim tudi domače avtohtone sorte, kot sta pinela in zelén.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF
