Zaradi zastarevanja znanja podjetja od zaposlenih zahtevajo nenehno izobraževanje, praktično celotno delovno obdobje. Vseživljenjsko učenje je nujno potrebno, vendar se postavlja vprašanje, ali so ...ponudniki pripravljeni na primerno obliko izvajanja tega izobraževanja, ki bi bila učečemu se odraslemu laže dostopna. V prispevku so podani predlogi za vzpostavitev pridobivanja visokošolske ali univerzitetne tehnične izobrazbe za odraslo učečo se populacijo, ki je hkrati polno zaposlena, z možnostjo uskladitve delovnih, študijskih in družinskih obveznosti.
Člani Oddelka za geografijo od leta 2013 delujemo v okviru Evropskega projekta vseživljenjskega izobraževanja Šola na oblaku (School on the Coud - SoC, št. projekta 543221-LLP-1-2013-1-GR-KA3-KA3NW), ...ki se bo zaključil v letu 2017. V projektu se zavzemamo za uvajanje računalništva v oblaku in drugih sodobnih poti na vseh ravneh izobraževanja. Računalništvo v oblaku je namreč dodobra spremenilo naš celoten način življenja in dela. Z njegovo pomočjo imamo dostop do digitalnih podatkov (slike, glasba, besedila, prostorski podatki itd.) kjer koli in kadar koli, kjer imamo dostop do svetovnega spleta.
Nenehno poklicno učenje vzgojiteljev danes ni več izbira posameznih entuziastov, temveč nujnost in poklicna dolžnost slehernega vzgojitelja. Profesionalni razvoj vzgojiteljev v širšem smislu pomeni ...proces, ki poteka od odločitve posameznika za ta poklic oziroma od začetka izobraževanja zanj do upokojitve. V ožjem smislu pa je profesionalni razvoj vzgojitelja omejen na obdobja oziroma »kritične situacije«, v katerih se posameznik dejansko profesionalno razvija – spreminja svoja pojmovanja, stališča ter prakso delovanja. Pri raziskovanju profesionalnega razvoja razlikujemo različne pristope. Nekateri raziskovalci se usmerijo v raziskovanje faz, po katerih poteka profesionalni razvoj, druge bolj zanima raziskovanje dejavnikov, ki vpliva na razvoj, tretji dajo večjo težo oblikam poklicnega učenja. Kako vzgojitelji pristopijo k profesionalnemu učenju, koliko izkoristijo ponujene formalne priložnosti učenja oziroma koliko se učijo iz vsakodnevnih izkušenj, je pomembno odvisno tudi od njihovega razumevanja profesionalnega razvoja. V prispevku prikazujemo rezultate empirične raziskave, ki je bila narejena na vzorcu 92 vzgojiteljev na Hrvaškem. Zanimalo nas je, kako vzgojitelji pojmujejo lasten profesionalni razvoj in ali se njihova pojmovanja spreminjajo z leti delovne dobe. Ugotovili smo, da prevladujejo nižja pojmovanja profesionalnega razvoja. Ugotovitev je pomembna za vse, ki se ukvarjajo s spodbujanjem profesionalnega razvoja, in jo je smiselno upoštevati tako pri načrtovanju kot pri izvajanju izobraževalnih programov.
V prispevku predpostavljamo, da je vedoželjnost usmerjevalna sila človekovega (samo)razvoja, ki v njem razvija tiste osebnostne lastnosti, sposobnosti, vrednote, stališča, interese ipd., ki poleg ...vplivov ožjega in širšega socialnega okolja odločujoče vplivajo na posameznikovo izobraževalno aktivnost in njegov vseživljenjski osebnostni razvoj. V drugem delu prispevka prikazujemo rezultate raziskave, v kateri smo na osnovi kvalitativne analize odgovorov poskušali ugotoviti, kako vzgojiteljice v vrtcih in učiteljice, ki poučujejo v prvi triadi (9-letne) osnovne šole, pojmujejo vedoželjnost in ali se pojmovanja vedoželjnosti vzgojiteljic razlikujejo od pojmovanja vedoželjnosti razrednih učiteljic.
Svet Evropske unije in parlament v Bruslju sta novembra 2006 sprejela Resolucijo o vseživljenjskem izobraževanju do leta 2013. Na Resolucijo, ki poudarja pomen vseživljenjskega izobraževanja v družbi ...naglih sprememb, bomo morali biti pozorni tudi v naši družbi pri uvajanju vseživljenjskega izobraževanja na individualni in institucionalni ravni ter na vseh področjih javnega in zasebnega življenja. Zaradi hitrega razvoja in velikih sprememb se moramo učiti mnogo hitreje, po načrtovani poti in naravnano k jasnim ciljem. Izobraževalni proces se seli iz formalnih institucij v človekov intimni svet in se odziva na najzasebnejše vzgibe, prav zaradi tega pa na pomenu dobiva neformalno izobraževanje, ki ubira bolj spontane poti, vraščene v življenje, potrebe in druge spremembe.
V informacijski druzbi ucenje in izobrazevanje skozi vse zivljenje ni 'modna zapoved' izobrazevalnih teoretikov ali celo politikov, marvec prezivetvena pot reba. V evropskem prostoru, kjer ...tekmovalnost pogojuje uspeh vse druzbe, sta ucenje in izobrazevanje skozi vse zivljenje steber gospodarskega, druzbenega pa tudi politicnega razvoja. Tako naj bi vsakdo imel dostop do ustreznega in kakovostnega solskega izobrazevanja in izobrazevanja odraslih. Dostopnost solskega izobrazevanja in njegova kakovost pasta ob vplivu druzine temeljni pogo} za to, da se Clovek sploh ze li izobraze vati vse zivljenje. v ta namen potrebujemo kurikulume, ki bodo zmogli zagotoviti najpomembnejsa znanja in spretnosti za delo in seveda zivljenje. Potrebujemo pa tudi usposobljene ucitelje, da bodo motivirali otroke in mlade za ucenje skozi vse zivljenje.
Ni vseživljenjskega izobraževanja brez izobraževanja starejših. Tretje obdobje traja tri do štiri desetletja. Družba vseh generacij zahteva dejavno starost. Ustanovitev Slovenske univerze je ...dokazala, da se ljudje lahko učijo z radostjo in da jim je učenje način življenja. Primarna motivacija starejših je vplivala na motivacijo za izobraževanje otrok in vnukov. Spremenila sta se miselnost in odnos do izobraževanja pri preostalih generacijah. Za nove izzive in nove dejavnosti se starejši morajo pripraviti. Izobraževanje jih lahko usposobi za drugo kariero, za to, da odkrijejo, preizkusijo in izrazijo svoje še neuresničene talente in skrite želje, ter za to, da se lotijo neke nove dejavnosti (pridobitne ali prostovoljne). Poznamo tri različne publike učencev. O njih poročajo mentorji z izkušnjami poučevanja v šoli, pri izobraževanju odraslih na ljudskih univerzah ali v izobraževalnih centrih in sedaj na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Šolarji so nezainteresirani za učenje in razvijajo vzporedne strategije, da pridejo do ocen, učitelju prepuščajo odgovornost, da jih nauči, ponavljajo se sekundarni motivi (ocene). Odrasli so motivirani, a jih prehitevajo druge obveznosti in pritiski, kar jim učinkovitost učenja zmanjšuje. Starejši so predani izobraževanju, živijo za svoje učenje in spodbujajo mentorja k še bolj intenzivnim oblikam izobraževanja. Hočejo znanje in so primarno motivirani.
Avtorica v članku predstavi zgodovino, rast in poslanstvo Univerze za tretje življenjsko obdobje skozi petindvajset let njenega delovanja. Univerza za tretje življenjsko obdobje je rezultat ...dolgoletnega prostovoljnega dela strokovnjakov s področja izobraževanja odraslih, pa tudi prostovoljnega dela mentorjev in številnih slušateljev te organizacije. Njeno temeljno poslanstvo so izobraževanje starejših za osebnostni razvoj, vključenost starejših v družbo, prav tako pa tudi spreminjanje pogleda na starost in staranje in s tem družbenega položaja starejših. Avtorica v nadaljevanju opiše, kako poteka študij na Univerzi za tretje življenjsko obdobje in predstavi študijske programe ter strukturo slušateljev po spolu, starosti in izobrazbi. Posebej predstavi mrežo 39 slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje, ki so se skozi petindvajset let razvile v vseh večji mestih in krajih Slovenije.
Avtor se v prispevku analiticno loteva stanja podjetnistva na Slovenskem in podjetniskega izobrazevanja. Ugotavlja, da med podjetniki prevladL~jejo taki, ki imajo vec kat srednjesolsko izobrazbo, ...takoj za njimi pa so tisti s srednjesolsko izobrazbo. Tisti, ki se izobrazujejo, to pocnejo zaradi pridobitve novega znanja, izboljsanja poslovanja, oziroma zelijo postati uspesni podjetniki. Se vedno pa jih je več kot polovica prepricanih, dane potrebujejo novega znanja. Avtor je na temelju raziskovalnih podatkov prisel do sklepa, da je podjetnike potrebno sistemsko motivirati za vsezivljenjsko izobrazevanje in dati podjetniskemu gibanju nov zagon.
Avtorica v prispevku dokazuje, da se osnove za vseživljenjsko izobraževanje oblikujejo že v družinski vzgoji in vrtcu. Rezultati raziskave o načinu življenja v družinah dijakov gimnazij in družinah ...dijakov poklicne šole so pokazali velike razlike pri enih in drugih. To dejstvo avtorico napeljuje k sklepu, da lahko s poznavanjem družinskih razmer, navad in vrednot dokaj zanesljivo napovemo otrokovo napredovanje in izobraževanje. Svojo tezo podpre tudi z raziskavo o tem, kje so se lahko ljudje učili demokracije. Ugotavlja, da je vrtec najbolj demokratična in odprta ustanova. In zato, pravi avtorica, se moramo zavedati, da se temelji vseživljenjskemu izobraževanju postavljajo že v vrtcu in družini.
PDF
