Članek predstavlja rezultate raziskave, ki je analizirala odnos mladih do vseživljenjskega učenja. Študija je bila izvedena na vzorcu 100 hrvaških univerzitetnih študentov različnih programov ter 100 ...dijakov srednje šole iz Opatije. Cilj študije je bil pridobiti vpogled v znanje o vseživljenjskem učenju in v odnos udeležencev do njega ter hkrati preveriti, ali pri tem obstajajo razlike med dijaki in študenti. Pri pridobivanju podatkov sta bila uporabljena dva vprašalnika, eden za dijake in drugi za študente. Rezultati so pokazali, da študenti o vseživljenjskem učenju vedo več kot dijaki ter da pri večini udeležencev obstaja zanimanje za nadaljevanje učenja v prihodnosti. Medtem ko več kot polovica dijakov vseživljenjskega učenja ne doživlja kot nujnega, je večina študentov prepričana, da je pomembno za njihovo prihodnost. V zaključku članka so podana priporočila in nakazani možni praktični nastavki raziskave.
V prispevku analiziramo družbene spremembe, ki jih prinašajo procesi globalizacije, kapitalizem, individualizem in pozna moderna. Na podlagi teh sprememb pojasnjujemo premik v politiki izobraževanja ...odraslih, za katerega je odgovorna država in je v funkciji demokratizacije družbe, v politiko vseživljenjskega učenja kot pripravo odraslih za potrebe trga dela, pri čemer so odrasli sami odgovorni za svoj razvoj in življenjske izbire. Ob tako razumljeni politiki vseživljenjskega učenja se sprašujemo, ali je mogoča emancipacija odraslih onkraj zahtev trga po lastnem opolnomočenju.
V prispevku predstavljamo rezilientnost kot raziskovalni fenomen, ki se v literaturi pojavlja v povezavi z dobro življenjsko prilagodljivostjo in prožnostjo ljudi v različnih težkih, prelomnih ...življenjskih situacijah. V ospredje postavljamo preskok, ki so ga pionirske študije naredile v raziskovalni paradigmi, ko so namesto modela, usmerjenega v problem, prevzele model rezilientnosti, ki se tesno navezuje na sodobne principe vseživljenjskega učenja. Iz pregleda različne literature sintetiziramo glavna spoznanja, opredelimo ločnice štirih raziskovalnih valov in poudarimo sodobno pojmovanje rezilientnosti. To nam služi tudi kot podlaga za utemeljitev slovenskega termina »življenjska odpornost in prožnost«. Raziskave s področja rezilientnosti jasno zarisujejo smernice za preventivno ekosistemsko delovanje. V prispevku se omejujemo na kontekst vzgoje in izobraževanja, saj so možnosti za preventivno krepitev posameznika tesno povezane s formalnimi in neformalnimi oblikami učenja. V tem konceptualnem okviru poudarjamo ključne varovalne dejavnike in kompetence, ki za posameznika pomenijo zunanje in notranje vire moči za rezilienten odziv v življenjskih preizkušnjah. Prispevek strnemo z orisom značilnosti »rezilientne« osebe.
V prispevku analiziramo uvajanje odcepljenih podjetij in vseživljenjskega učenja na univerze, kar predpisuje novi osnutek ZViS, in pokažemo, da gre za dva povezana podsistema. Njun skupni imenovalec ...je legalizacija komercialnih in eksploatacijskih odnosov na ravni univerze v prid zasebnemu kapitalu, posledica česar je vpeljevanje/poglabljanje razredne segregacije.
Članek predstavlja nekatere vidike 19-letnega razvoja projekta Teden vseživljenjskega uče-nja, ki so pripeljali do novega pristopa k promociji izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja v ...Sloveniji. Ta nosi zveneče ime Parada učenja (PU) s podnaslovom, ki daje vedeti, da je učenje že vraščeno v okolja, v katerih je bil pristop uporabljen, in obenem spodbuja (nadaljnji) razvoj učečih se skupnosti. Opisani so primer in nekatere značilnosti dozdajšnjih 14 Parad učenja ter njihova vpetost v prakso, stroko in politiko izobraževanja odraslih. Slednja je na evropski ravni zagotovila strateške pa tudi finančne spodbude za opisana prizadevanja v obliki Resolucije o prenovljenem Evropskem programu za učenje odraslih. Uresničevanje tega programa bo teklo tudi v prihodnje in bo podpiralo razvoj učeče se družbe.
Avtor predstavlja inovacijo v neformalnem izobraževanju odraslih na področju učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE). To je Nacionalna energetska pot Slovenija, ki z ...različnimi viri informacij sledi sodobnim spoznanjem o učenju odraslih, kar omogoča postopno in individualizirano konstruiranje znanja ter na podlagi tega informirano odločanje. Na spletnem portalu so predstavljeni različni nasveti in mreža 660 raznolikih stavb iz vse Slovenije. To so primeri dobrih praks, ki jih lahko iskalci informacij tudi obiščejo in se pogovorijo z lastniki. Slednji delujejo kot mreža izkušenih prostovoljcev, ki svoja spoznanja in izkušnje prenašajo novim graditeljem ali investitorjem. Pri tovrstnem izobraževanju, ki je namenjeno kakovostni izbiri energetsko učinkovitih materialov in opreme, se združuje v celoto strokovno, nekomercialno in brezplačno svetovanje ter izkustveno znanje lastnikov ali upravljavcev energetsko učinkovitih objektov.
Vloga in poslanstvo izobraževanja starejših se v storilnostno naravnani, starajoči in na znanju temelječi družbi spreminjata. Starejši so lahko dejavni le če se pridružijo socialnim skupinam in če ...imajo možnost vključevanja v nove spodbudne dejavnosti. Univerza za tretje življenjsko obdobje izvaja učenje in izobraževanje ter v okviru projekta Vseživljenjskega učenja Ljubljanske urbane regije razvija svetovanje. Svetovanje za učenje in izobraževanje omogoča vključevanje starejših v raznolike dejavnosti, ki uresničujejo načela vseživljenskega učenja in dejavne starosti.
Prispevek najprej osvetli načela in cilje Evropskega jezikovnega listovnika (EJL), ki s svojo zasnovo spodbuja vseživljenjsko učenje tujih jezikov in krepi medkulturne izkušnje na vseh stopnjah ...učenja. Zatem je pojasnjen nastanek EJL in njegov odnos do Skupnega evropskega jezikovnega okvira (SEJO) – še enega temeljnega instrumenta Sveta Evrope – ker se ju pogosto zamenjuje. V nadaljevanju sta predstavljeni dve osnovni funkciji EJL in njegova zgradba, pri čemer so podrobno opisani njegovi trije obvezni sestavni deli: jezikovna izkaznica, jezikovni življenjepis in zbirnik. Po tej predstavitvi je prikazan vpliv, ki ga je doslej imel EJL na učenje in poučevanje tujih jezikov v Evropi in širše. Temu sledi predstavitev slovenskih modelov EJL in izkušenj z njihovim uvajanjem v naš šolski prostor. Prispevek se izteče z obravnavo glavnih značilnosti slovenskega modela EJL za odrasle.
Država lahko z raznimi spodbudami povečuje vključenost odraslih (vseh odraslih ali izbranih ciljnih skupin) v izobra- ževanje. Spodbujanje vključenosti odraslih v izobraževanje omenjajo tudi domači ...in mednarodni strateški dokumenti. Prenovljeni strateški okvir na področju izobraževanja in usposabljanja postavlja v ospredje povečanje vključenosti niz- ko izobraženih v izobraževanje. V Sloveniji je vključenost odraslih v izobraževanje na razmeroma visoki stopnji, vendar pa so v vključenosti velike razlike glede na starost in izobrazbo udeležencev. V izbranih državah EU (Finska, Švedska, Združeno kraljestvo, Nizozemska, Avstrija in Belgija) so odraslim na voljo različne oblike materialnih spodbud za izobraževanje (brezplačno izobraževanje, štipendije, denarni dodatki, posojilo za izobraževanje, davčne olajšave, indi- vidualni izobraževalni računi, vavčerji, čeki za izobraževanje). Avstrija, Finska in Belgija imajo tudi podrobno urejen izobraževalni dopust. V Sloveniji bi bilo treba krepiti materialne spodbude odraslim za izobraževanje, nekatere od njih pa preoblikovati. Sprejeti bi bilo treba tudi novo resolucijo o nacionalnem programu izobraževanja odraslih.
V javnosti je zadnje čase veliko pozornosti namenjene uveljavljanju tako imenovanega načela flexicurity oziroma prožne varnosti ter predvsem njegovim učinkom na posameznika. Načelo predstavlja velik ...izziv pri izvajanju in uresničevanju ciljev tako imenovane evropske strategije zaposlovanja, kot tudi pri izvajanju nacionalnih politik zaposlovanja. Načelo prožne varnosti je dejansko odgovor na vse višje zahteve globalizacije in konkurenčnosti, kot tudi na vse intenzivnejše potrebe po prilagodljivosti zaposlenih in podjetij. Načelo je sestavljeno iz štirih, med seboj povezanih komponent, da bi dosegli čim višje sinergije učinkov in uravnoteženosti. Cilji prožne varnosti so predvsem izboljševanje obstoječih razmer na trgu dela EU in omogočanje večje udeležbe na trgu dela za posameznika (zmanjševanje segmentacije), lajšanje prilagodljivosti delavcev in podjetij, zmanjševanje brezposelnosti (tudi in predvsem specifičnih skupin), podpora vstopa na trg dela za vse ter lažji in hitrejši prehodi med različnimi pogodbami (povečevanje varnosti pri nestandardnih zaposlitvah in zaposlitvah za določen čas). Uvajanje prožne varnosti v sedanjih gospodarskih razmerah ni izbira, temveč je pogoj konkurenčnosti in dviga gospodarske rasti in razvoja. To je dinamični mehanizem prilagajanja razmeram, kar prihaja v ospredje še toliko bolj v času svetovne finančne krize.
PDF
