V prispevku je obravnavana problematika delavcev na začasnem delu v tujini oziroma zdomcev, ki je predstavljala pomemben sestavni del celotne družbene politike in družbenoekonomskega razvoja ...republike, občin in krajevnih skupnosti. Koordinacijski odbor za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini pri RK SZDL Slovenije je kot osnovni nosilec povezovanja vseh posameznih nosilcev dejavnosti v SR Sloveniji na tem področju uresničeval svoje naloge s tem, da je obravnaval in spremljal celotno problematiko na področju odhajanja na delo v tujino iz manj razvitih (Pomurje) in obmejnih območij SR Slovenije. Socialistična zveza je politično razlikovala med zdomci in izseljenci in jih je tudi različno obravnavala. Šlo je za različno orientiranost, kajti zdomci so se želeli vrniti v domovino, medtem ko so izseljenci težili k temu, da ostanejo v tujini in pridobijo tuje državljanstvo. Za ene in druge so bili različno zastavljeni cilji: za izseljence se je bilo potrebno angažirati na kulturnem področju, za zdomce se je bilo angažirati še na ekonomskem področju, ukvarjati se z vprašanji njihove vrnitve v domovino in poskrbeti da so bili deležni enakih pravic kot delavci v domovini.
Glede na čas, trajanje in vzroke preseljevanj so Slovence v Nemčiji poimenovali emigrant, zdomec, izseljenec, diaspora, v Nemčiji Gastarbeiter. Za Slovence, ki so po letu 1962 začasno prihajali v ...Nemčijo iz ekonomskih razlogov, se je uveljavil izraz zdomci. Kljub prvotno drugačnim načrtom se zdomci niso za stalno vračali in v novejših poročilih pogosto beremo tudi o izseljencih v Nemčiji. Čeprav je izraz zdomec v preteklosti pomenil »delavce na začasnem delu v tujini«, je raba upravičena tudi danes. V medijih izraz označuje tiste Slovence v tujini, ki ob večjih praznikih obiskujejo Slovenijo in se po tem ločijo od »pravih« izseljencev. Položaj in vlogo slovenščine je zaradi vedno spreminjajočih se političnih in gospodarskih okoliščin težko opisati. Opis povojnih selitev in življenja v Nemčiji ter Jugoslaviji pokaže, da moramo današnje jezikovno znanje in vzorce govornega vedenja gledati kot nezaključen proces, ki so ga v preteklosti zaznamovale politične spremembe, gospodarske krize, negativni odnos do dvojezičnosti, strah pred prisilnim odhodom iz Nemčije, integracija v nemško družbo in osamosvojitev Slovenije, v prihodnosti pa ga bo zaznamovalo članstvo Slovenije v Evropski uniji, gospodarski položaj v obeh državah in sposobnost izkoristiti nove okoliščine sebi v prid.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Šola slovenskega jezika, izjave Marjanca Klepec, učiteljica iz Švice, Nina Siekens, Nizozemska, Matija Cedov, ...Italija, Anja Komljenovic, Hrvaška.
School for the Slovenian language; statements and personal experiences of Marjanca Klepec, a teacher from Switzerland, Nina Siekens from the Netherlands, Matija Cedov from Italy and Anja Komljenovic from Croatia are presented.- Information:- Summer School for the Slovenian language at the Faculty of Arts.- Original language summary:
Ljubno: poletna šola slovenskega jezika.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:- Information:
Tramsmitted from 2 inch tape.- Discussion with the Secretary of the Conference of SZDL community ...(United Workers Party of Slovenia) Ivan Petrič.- Original language summary:
Pogovor s sekretarjem občinske konference SZDL (Stranka združenih delavcev Slovenije) Ivanom PETRIČEM o zdomcih.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Pri enajstih letih je izgubil vid. Maturiral je na gimnaziji v Novi Gorici. Diplomiral je iz filozofije in ...zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Leta 1972, je s štipendijo francoske vlade nadaljeval študij filozofije in estetike v Parizu. Od leta 1987 redno razstavlja, saj ima za seboj že več kot osemdeset samostojnih razstav na vseh koncih sveta, o njegovem delu so bili objavljeni številni članki, eseji in študije, izdal je vrsto publikacij, redno sodeluje v različnih radijskih in televizijskih oddajah ter vodi seminarje o fotografiji in predava na mednarodnih strokovnih srečanjih širom po svetu.
At age eleven he lost his eyesight. He finished high school in Nova Gorica and later graduated in philosophy and history at the Faculty of Arts in Ljubljana. In 1972 he moved to Paris and got the French Government scholarship to study philosophy and aesthetics. Since 1987 he is exhibiting regularly, he had published numerous articles, essays and studies, published a series of publications, regularly participates in various radio and television broadcasts, and leads seminars on photography and lectures at international professional meetings around the world.- Information:- Talking to Evgen Bavčar, Slovenian philosopher and photographer who was born in 1946 in a small town Lokavec in Ajdovščina.- Original language summary:
Pogovor s filozofom in fotografom Evgenom Bavčarjem, rojenem leta 1946 v Lokavcu pri Ajdovščini.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Na sliki je družina Jožefa Zmazka (1908-1998), kapetana fregate v Jugoslovanski vojni mornarici. Jožef se je rodil slovenskim ...staršem v vasici Godemarci pri Mali Nedelji. Že kot mladenič je s trebuhom za kruhom odšel v svet. V Splitu se je izučil za mornarja in pred drugo svetovno vojno služil v Jugoslovanski kraljevi mornarici, po njej pa v JLA. V Splitu si je ustvaril družino z Marijo Demaria (na fotografiji), hčerko pridelovalca ribjih konzerv iz Komiže. V zakonu so se jima rodili trije otroci. Eden izmed njih je bil Zvonko Zmazek (na fotografiji), znan hrvaški novinar, ki je umrl kmalu po hrvaški domovinski vojni v devetdesetih letih 20. stoletja.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Jožef Zmazek (1908-1998) se je kot nezakonski otrok rodil v Godemarcih, vasici blizu Male Nedelje. Kot mladenič se je odpravil v ...Split in se tam izučil za mornarja. Najprej je služil v Jugoslovanski kraljevi mornarici, po drugi svetovni vojni pa v Jugoslovanski vojni mornarici s činom kapetan fregate. Poveljeval naj bi prvi jugoslovanski podmornici.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vladimir Fabjanič ‒ Pubi se je rodil decembra 1946 v Gradcu (Avstrija). Družina se je leto pozneje preselila v Metliko. Z očetom, ...materjo in tremi sestrami so živeli v metliškem gradu. Mati je bila dolga leta edini fotograf v Metliki in okolici. Fotografirala je po naročilu in izdelovala fotografije za osebne dokumente. Pubi je obiskoval črnomaljsko gimnazijo in potem študiral kemijo v Ljubljani. Bil je štipendist tovarne Beti. Po končanem študiju so mu povedali, da inženirjev kemije ne potrebujejo. Bil je eden prvi mladih Metličanov, ki se je naokoli prevažal z oranžno vespo (glej sliko) in po tem ostal mnogim v spominu.Juš Mihelčič se spominja: “Naše druženje je bilo prevažanje z vespo. Posedali pa smo na terasi pred hotelom. Pubi je zmeraj pil Karlovačko pivo v zeleni steklenici.”Leta 1976 je odšel v ZDA, kjer je živela njegova sestra Bela. Dva dni po prihodu v ZDA je že našel službo. Živel je v Strongsvillu pri Clevelandu. Bil je edini ameriški zdomec iz Metlike, ki je prihajal prav vsako leto domov na dopust. Kot upokojenec je prihajal v Slovenijo celo dvakrat letno. Umrl je januarja 2015 v ZDA. Pokopan je na pokopališču pri sv. Roku v Metliki. - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
