Prispevek obravnava narečna imena zdravilnih rastlin v Prekmurju, pokrajini na skrajnem SV Slovenije ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Narečni fitonimi so predstavljeni z jezikoslovnega ...(etimološki, besedotvorni) in kulturološkega (etnološki, simbolni) vidika. Skozi rastlinska poimenovanja se namreč odkriva narava jezikovnega delovanja in vzvodi terminologizacije, v njih pa je ohranjena tudi bogata slovenska (jezikovna) kulturna dediščina.
Članak analizira dijalektalna imena ljekovitog bilja u Prekmurju, regiji na krajnjem sjeveroistočnom dijelu Slovenije uz granicu s Austrijom, Mađarskom i Hrvatskom. Dijalektalni nazivi za fitonime predstavljeni su iz jezične (etimološke, tvorbene riječi) i kulturne (etnološke, simboličke) perspektive. Imena su biljaka važna jer otkrivaju prirodu jezičnih procesa i njihove terminologizacije. Dijalektalni nazivi fitonima služe za očuvanje bogate slovenske (jezične) kulturne baštine.
The article focuses on dialectal names of medicinal plants in Prekmurje, a region in the extreme north-eastern part of Slovenia along the border with Austria, Hungary, and Croatia. Dialectal phytonyms are presented from a linguistic (etymological, word-formational) and cultural (ethnological, symbolic) perspectives. Plant names are important as they reveal the nature of both linguistic processes and their terminologization. They also serve to preserve the rich Slovenian (linguistic) cultural heritage.
Genska banka hmelja (Humulus lupulus L.) je del Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) že 60 let, medtem ko je bila genska banka zdravilnih in aromatičnih rastlin ustanovljena leta ...1976. Prva vključuje 16 sort hmelja (14 slovenskih in 2 nemški, pisani v Slovensko sortno listo) ter 59 divjih ženskih in 52 moških akcesij, ki so bile pridobljene na območju Slovenije, nekdanje Jugoslavije, Altaja in Kavkaza. Vzdržujejo se v trajnih nasadih, izbrane tudi v in vitro razmerah. Njihova dednina je uspešno vključena v naše najpomembnejše sorte hmelja. Danes je v genski banki 237 avtohtonih in pridobljenih akcesij zdravilnih in aromatičnih rastlin z območja Slovenije, bivše Jugoslavije in Evrope. Ves čas potekajo raziskave zlasti pri avtohtonih akcesijah vrst pravega kolmeža (Acorus calamus L.), navadne arnike (Arnica montana L.), navadne kumine (Carum carvi L.), zdravilne špajke (Valeriana officinalis L.) in žajblja (Salvia officinalis L.), kot tudi pri ostalih. Akcesije vzdržujemo v ex situ razmerah, izbrane vrste pa hranimo tudi v in vitro razmerah. Vse akcesije iz genske banke na IHPS so vpisane v EURISCO podatkovno bazo.
In May 2011 we noticed high number of Podagrica fuscicornis adults on the leaves of common marshmallow (Althaea officinalis) grown on Laboratory Field of Biotechnical Faculty in Ljubljana. In ...Slovenia, this beetle was already recorded earlier but it did not caused any damage on common marshmallow (Althaea officinalis). Due to the feeding of beetles on leaves, 1 to 2 mm large holes appear. By expecting climate changes, already known bionomics of some related species and giving more emphasis on herb production in the future, Chrysomelid P. fuscicornis might represent medium sized biological factor in producing common marshmallow.
V maju 2011 smo na listih navadnega sleza (Althaea officinalis) na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani ugotovili večje število odraslih osebkov bolhača Podagrica fuscicornis. Vrsta je bila v Sloveniji že prej zastopana, a ni bila škodljiva pri pridelovanju navadnega sleza (Althaea officinalis). Na listih rastlin se kot posledica hranjenja hroščev pojavijo 1-2 mm velike luknjice. Ob pričakovanih podnebnih spremembah, znani bionomiji nekaterih sorodnih vrst in večjem pomenu pridelave zelišč v Sloveniji bi lahko vrsta P. fuscicornis v prihodnosti bila srednje pomemben biotični dejavnik pri pridelavi navadnega sleza.
V pričujočem priročnem slovarčku je zbrana farmacevtska terminologija, ki jo v svojem delu »Bolezni Ljubljančanov« uporablja Fran Viljem Lipič (njegovo življenje in delo sta bila natančneje ...predstavljena v reviji VIII/2 (2006), 101-124, skupaj z odlomkom prevoda). Slovarček, ki je nastal na osnovi prevoda (ta je izšel junija letos), je terminološki zbir izrazov za zdravila, zdravilne rastline ter zdravilne učinkovine in sredstva, po katerih je Lipič posegal pri zdravljenju svojih bolnikov.
Na 12. regijskem srečanju mladih raziskovalcev gorenjskih osnovnih šol leta 2012, je raziskovalna naloga Po zdravilen cvet v neokrnjen svet dosegla drugo mesto. Predstavile so jo Anja Lužnik, Ana ...Pekovec in Ajda Kreslin. Mentorice: Marija Helena Logar, Bojana Polajnar in Urška Repinc. Avtorice so preučevale zdravilne rastline. Predstavljeni so tudi rezultati ankete na temo zdravilnih rastlin, ki so jo avtorice izvedle med domačini.