Prirojene nepravilnosti sečil so najpogostejši vzrok končne ledvične odpovedi pri otrocih. Ključnega pomena sta zgodnje diagnosticiranje in ustrezno zdravljenje in pogosto vključujeta sodelovanje ...različnih specialistov. Obravnava osnovne razvojne motnje je lahko konzervativna, kirurška ali kombinirana. Vedno zdravimo tudi zaplete in morebitne pridružene zdravstvene težave. Zaradi obsežnosti tematike smo se osredotočili na obravnavo otrok in kirurško zdravljenje tistih primerov, pri katerih indikacija za kirurško zdravljenje ni povsem jasna. Ker je obravnava otrok z obstruktivno nefropatijo in motnjo v delovanju spodnjih sečil opisana v ločenih prispevkih, na tem mestu prikazujemo zdravljenje otrok z multicistično displastično ledvico (tj. displazijo ledvic) in otrok s prirojenim vezikouretelnim refluksom. Opisujemo konzervativno vodenje in način kirurškega zdravljenja ter navajamo nekaj novejših spoznanj glede indikacij za kirurško zdravljenje. Najboljšega načina zdravljenja teh otrok še vedno ne poznamo natanko. Vsekakor je potreben individualni pristop. Cilj zdravljenja je ohranitev delovanja ledvic.
Gliomi nizkega gradusa (angl. low-grade gliomas, LGG) so najpogostejši primarni tumorji v osrednjem živčnem sistemu pri otrocih. Histološko so heterogena skupina možganskih tumorjev. Najpogostejši ...med njimi je pilocitni astrocitom. V njihovo patogenezo je med drugim vpletena signalna pot proteinske kinaze, aktivirane z mitogenom (angl. mitogen-activated protein kinase, MAPK), zato je iskanje učinkovitih tarčnih zdravil z malo neželenimi učinki osrednji predmet trenutnih raziskav. V prispevku predstavljamo klinični primer dečka z neoperabilnim LGG, ki je bil slabo odziven na uveljavljene sistemske oblike zdravljenja, zato smo se odločili za tarčno zdravljenje z inhibitorjem MEK.
Melanom, če je odkrit dovolj zgodaj, je ozdravljiva bolezen, medtem ko v bolj napredovalih stadijih ostaja neozdravljiv. Kirurgija je še vedno osnovni način zdravljenja za lokalno, regionalno in ...izolirano metastatsko bolezen. Tveganje bolnikov z melanomom, debelejšim od 4 mm, za ponovitev bolezni je 50 %, bolnikov z zajetimi bezgavkami pa 50 do 85 % in je odvisno od števila zajetih bezgavk. Za to, da bi zmanjšali število ponovitev bolezni pri bolnikih z melanomom z velikim tveganjem, jih adjuvantno zdravimo z interferonom α (IFN α). IFN α je učinkovit, če ga uporabimo v visokih odmerkih. Tako zdravljeni bolniki imajo manj ponovitev bolezni in izboljšano 5-letno celokupno preživetje za 24 %. Zdravljenje ima tudi neželene učinke, ki pa so obvladljivi. Ostala zdravila v adjuvantnem zdravljenju niso toliko učinkovita, da bi značilno vplivala na preživetje. Metastatski melanom je neozdravljiva bolezen, kljub zdravljenju je preživetje bolnikov kratko. Različne sheme s kombinacijo tako citostatikov samih kot kombinacije citostatikov z imunoterapijo so dale več odgovorov na zdravljenje kot citostatiki v monoterapiji, vendar pa niso podaljšale preživetja teh bolnikov, več je bilo tudi neželenih učinkov. Tako citostatik dakarbazin v monoterapiji ostaja standardna kemoterapija zdravljenja bolnikov z metastatskim melanomom. V zadnjih letih je bilo v kliničnih raziskavah preizkušenih več novih tarčnih zdravil in imunoterapije. Klinično učinkovitost v podaljšanju časa do napredovanja bolezni in celokupnem preživetju sta izkazala ipilimumab in vemurafenib. V teku pa je še več raziskav o učinkovitosti različnih tarčnih zdravil, protiteles in najrazličnejših njihovih kombinacijah.
Peritonealna dializa se po vsem svetu uporablja za zdravljenje končne ledvične odpovedi. Ocenjuje se, da se z metodo peritonealne dialize zdravi več kot 200.000 bolnikov v več kot 130 državah, kar je ...približno 11 % vseh bolnikov na dializnem zdravljenju. V Sloveniji je bilo leta 2013 na nadomestnem zdravljenju zaradi končne ledvične odpovedi skupno 2.077 bolnikov, od tega 52 (2,5 %) na peritonealni dializi. Delež bolnikov, zdravljenih s peritonealno dializo, se je v Sloveniji v zadnjem desetletju zmanjšal predvsem na račun vedno večjega deleža bolnikov z delujočo in presajeno ledvico.Možen zaplet peritonealne dialize je pojav peritonitisa. Incidenca peritonitisa se ocenjuje na približno 0,4 epizode na bolnikovo leto zdravljenja. Smrtnost zaradi peritonitisa se je pri bolnikih na peritonealni dializi v zadnjih desetletjih zaradi preventivnih ukrepov pomembno zmanjšala. Manj kot 5 % epizod peritonitisa se konča s smrtjo, a ocenjuje se, da je peritonitis pomemben pridruženi dejavnik pri približno 16 % vseh smrti.Čas od nastanka peritonitisa do začetka zdravljenja pomembno vpliva na potek in napoved izida peritonitisa, zato je ob prepoznavi bolezni nujno takojšnje ukrepanje. Bolniki s peritonitisom potrebujejo konzervativno in/ali kirurško zdravljenje. Peritonitis zdravimo z odstranitvijo žarišča okužbe, izpiranjem trebušne votline z 0,9-odstotno raztopino NaCl ter uvedbo najprej empiričnega in nato usmerjenega protimikrobnega zdravljenja.Preprečevanje peritonitisa je velik izziv in je pomembno vsaj toliko, kot sta pomembna zgodnja diagnoza in zdravljenje.
Interferoni so pomembni za komunikacijo med celicami, ki so vključene v obrambo našega imunskega sistema. V onkologiji jih predpisujemo pri zdravljenju različnih rakov, v predpisanih odmerkih. ...Najpomembnejšo vlogo imajo v adjuvantnem zdravljenju malignega melanoma pri velikih odmerkih z interferonom- -α2b tipa. Maligni melanom je v več kot 80 odstotkih ozdravljiva bolezen, če se kirurško odstranjuje v zgodnjih fazah. V primeru pozitivnih regionalnih bezgavk se v več kot polovici teh bolnikov razvije metastatska bolezen, ki je neozdravljiva. Pri bolnikih z večjo verjetnostjo ponovitve bolezni v stadijih IIB, IIC in III se tako priporoča adjuvantna terapija z visokim odmerkom interferona- α2b v Evropi, v stadiju IIIA z visokim tveganjem (velikost metastaze v regionalni bezgavki > 1 mm) in v stadijih IIIB in IIIC pa v ZDA priporočajo zdravljenje z visokim odmerkom anti-CTLA monoklonalnega protitelesa ipilimumaba. Neželeni učinki visokega odmerka interferona so obvladljivi z dobro edukacijo in s sodelovanjem bolnikov.
Uporaba derivatov konoplje (kanabinoidov) je v onkologiji občasno indicirana pri simptomatski terapiji slabosti in bruhanja, bolečini ter nevropsiholoških motnjah. V zadnjih letih je opaziti tudi ...čedalje pogostejše zastavljanje vprašanj v povezavi z morebitnimi zdravilnimi učinki konoplje pri zdravljenju malignih neoplazem. Po naših izkušnjah mnogo bolnikov uživa eno izmed oblik kanabinoidov, tudi z namenom protitumorskega delovanja. Kljub številnim prepričljivim podatkom o protitumorskem učinku kanabinoidov v laboratorijskih poskusih na celičnih kulturah in živalskih modelih pa ta v kliničnih študijah doslej (še) ni bil potrjen. V tem prispevku povzemamo glavna dejstva, ki so trenutno na voljo, glede upravičenosti uporabe kanabinoidov z namenom onkološkega delovanja.
Radioterapija v Sloveniji Irena Oblak; Franc Anderluh
Onkologija,
06/2017, Letnik:
21, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Zdravljenje z obsevanjem ali radioterapija je eden od treh temeljnih načinov zdravljenja raka. V Sloveniji zdravljenje z obsevanjem izvajamo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani in v manjšem obsegu od ...novembra 2016 tudi na Oddelku za radioterapijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Mariboru. V Sloveniji smo v zadnjih letih v povprečju vsako leto opravili preko 6.000 teleradioterapevtskih obsevanj pri skoraj 5.000 bolnikih, ob tem pa letno opravimo tudi približno 400 brahiterapevtskih posegov. V članku je prikazano trenutno stanje na področju radioterapije v Sloveniji, na osnovi rezultatov nekaterih mednarodnih raziskav pa tudi, kam nas trenutne strojne in kadrovske zmogljivosti na tem področju uvrščajo v evropskem merilu.
Stevens-Johnsonov sindrom (SJS) in toksična epidermalna nekroliza (TEN) sta redki življenje ogrožajoči bolezni, ki se kažeta z nastajanjem mehurjev ter odstopanjem povrhnjice kože in sluznic. ...Najpogosteje sta posledica imunsko sprožene reakcije na zdravilo, redkeje zaradi drugih vzrokov. Poleg prekinitve zdravljenja z zdravilom, ki je lahko sprožilo SJS/TEN, ali uvedbe zdravljenja bakterijske okužbe, če je ta kot vzročni dejavnik dokazana, uvedemo lokalno zdravljenje sprememb na očeh, koži in sluznicah, v težjih primerih pa še sistemsko zdravljenje z glukokortikosteroidi (GKS) in/ali intravenskimi imunoglobulini (IVIG). Za optimalni izid bolezni je bistveno sodelovanje med specialisti različnih strok.
Prispevek predstavi skupino bolnikov, obravnavanih na Kliničnem oddelku za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC v Ljubljani in pregled literature. V letih 2011–2019 smo zdravili šest otrok s SJS/TEN. Pri štirih otrocih je bil sprožilni dejavnik zdravilo, pri enem okužba z Mycoplasmo pneumonie, pri enem bolniku pa etiologije nismo mogli opredeliti. Z GKS in IVIG so bili zdravljeni štirje otroci, en otrok z okužbo z M. pneumonie je bil zdravljen z azitromicinom in IVIG, en otrok pa je prejel le zdravila lokalno. Izid bolezni je bil pri vseh otrocih dober, in sicer tudi brez poznih posledic bolezni.
Tuberkuloza je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo bacili tuberkuloze (bakterije vrste Mycobacterium tuberculosis). Bolezen najpogosteje prizadene pljuča, pri tretjini bolnikov tudi druge organe ...(sklepe, možgane, jetra, bezgavke). Vir okužbe so odrasli bolniki ali občasno mladostniki, ki kašljajo in v okolico izločajo bacile. Majhni otroci običajno niso kužni. Okužba ne pomeni vedno tudi aktivne bolezni. Poznamo več oblik tuberkuloze. Pri majhnih otrocih je pogosto nema, medtem ko imajo mladostniki in odrasli običajno tipične klinične znake, kot so dolgotrajno povišana telesna temperatura, kašelj, inapetenca ter nočno potenje in hujšanje. Diagnozo postavimo na osnovi anamneze, klinične slike, izvidov imunoloških testov in radioloških preiskav ter mikrobioloških izvidov odvzetih kužnin. Zgodnje odkritje in zdravljenje tuberkuloze pri mladostnikih sta izjemno pomembni, saj so bolniki pogosto kužni. Tuberkuloza je nalezljiva bolezen, ki jo moramo obvezno prijaviti. V prispevku predstavljamo klinični primer mladostnika s sumom na postprimarno tuberkulozo.
PDF