Uvod: Dobro sodelovanje med zdravniki in medicinskimi sestrami omogoča višjo kakovost zdravstvene obravnave pacientov. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako odnose med medicinskimi sestrami in ...zdravniki ocenjujejo študenti zdravstvene nege in medicine. Metode: V neeksperimentalni kvantitativni raziskavi je bila uporabljena Jeffersonova lestvica za oceno sodelovanja med zdravniki in medicinskimi sestrami. V priložnostni vzorec je bilo zajetih 428 študentov. Od tega 235 (54,9 %) študentov zdravstvene nege in 193 (45,1 %) študentov medicine. Podatki so bili analizirani z bivariatno statistiko in t-testom. Rezultati: Ugotovitve kažejo statistično pomembne razlike glede na spol anketirancev, pri nekaterih trditvah pa tudi glede na vrsto študija. Anketiranke so se v večji meri strinjale s trditvami. Največja razlika glede na spol anketiranih je bila pri trditvi, da bi morali biti študentje medicine in zdravstvene nege vključeni v timsko delo, da bi razumeli svoje vloge (t = 2,59, p = 0,010). Študentje zdravstvene nege so se večinoma bolj strinjali s trditvami kot študentje medicine. V primerjavi med vrstama študija je bila največja razlika glede strinjanja pri trditvi »Na medicinsko sestro je treba gledati kot na zdravnikovo sodelavko in kolegico in ne kot na pomočnico« (t = 15,24, p < 0,001). Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo statistično pomembne razlike v oceni odnosov med medicinskimi sestrami in zdravniki glede na spol anketiranih ter vrsto študija. Razlike glede različnih pogledov študentov obeh fakultet ponujajo priložnost za načrtovanje obeh izobraževanih programov.
Ocenjuje se, da je 5 do 10 % rakov dednih. Za osebe, ki imajo visoko verjetnost za dednega raka, je indicirano onkološko genetsko svetovanje. Poročila Ambulante za onkološko genetsko svetovanje ...Onkološkega inštituta Ljubljana kažejo, da slovenski zdravniki, predvsem na področju dednega raka debelega črevesa in danke, bolnike premalo napotujejo na onkološko genetsko svetovanje ter gensko testiranje. Namen raziskave je bil ugotoviti, koliko splošni zdravniki in specialisti družinske medicine v Sloveniji vedo o družinskih ter dedno pogojenih oblikah raka in zakaj na svetovanje ter testiranje ne napotujejo svojih pacientov. V okviru presečne raziskave smo slovenskim splošnim zdravnikom in specialistom družinske medicine poslali povezavo do anonimnega spletnega vprašalnika. Pri tem odgovori kažejo, da 49 % vprašanih v zadnjem letu na svetovanje in testiranje ni napotilo nobenega bolnika, 22 % zdravnikov pa ni dovolj seznanjenih z indikacijami za napotitev na svetovanje in testiranje. Nadalje 41 % zdravnikov nima dovolj časa za preverjanje družinske anamneze v smislu raka. Na 18 zastavljenih vprašanj o dednih rakih so povprečno pravilno odgovorili na 8,5 ± 3,2 oziroma 47-odstotno. Na vprašanja o dednem raku dojk so ženske zbrale 11 % več pravilnih odgovorov kot moški. Zdravniki, ki so napotili vsaj enega bolnika, so pravilno rešili povprečno 4 % več vprašanj kot tisti, ki niso napotili nobenega bolnika. Splošni zdravniki v Sloveniji premalo napotujejo bolnike in njihove svojce na onkološko genetsko svetovanje ter testiranje, ker niso dovolj seznanjeni z indikacijami za napotitev in ker nimajo dovolj časa za preverjanje družinske anamneze v smislu raka pri svojih bolnikih med rednim delom.
Vaccination against seasonal influenza is recommended for all healthcare workers including physicians in Slovenia to protect vulnerable individuals and reduce transmission of influenza viruses. The ...aim of our study is to determine the uptake of seasonal influenza vaccination among Slovenian physicians, to identify factors associated with that vaccination and assess their attitudes and beliefs regarding vaccination and vaccine-preventable diseases.
A cross-sectional survey was performed among physician members of the Slovenian Medical Chamber. The link to the anonymous web-based questionnaire was sent to 8,297 physicians. We estimated the overall proportion of physicians who vaccinate against influenza, while the possible associations with collected explanatory variables were explored in univariate analyses.
The response rate to the survey was 10.8%. 75.9% (95% CI: 73.1-78.7%) physicians vaccinate themselves against influenza (regularly or occasionally) and 24.1% (95% CI: 21.2-26.8%) do not vaccinate (not any more or never). In univariate analysis only, the area of work was statistically significant when associated with vaccinating against influenza (p=0.002). Among physicians who expressed some misconceptions regarding vaccination and vaccine-preventable diseases (it is better to overcome disease naturally as vaccines pose a higher risk than disease) the proportion of vaccinated against influenza was low (43.2%; 95% CI: 27.9-58.4%, 27.3%; 95% CI: 7.1-47.5%).
Not trusting in vaccination or professional recommendations regarding vaccination and some misconceptions regarding vaccination and vaccine-preventable diseases may influence the decision to be vaccinated against seasonal influenza among Slovenian physicians.
Study aimed to assess the burnout prevalence and level of empathic attitude in family medicine doctors (FMDs) and its associations with demographic factors, working conditions and physician health, ...using the Jefferson Scale of Empathy - Health Professional version (JSE-HP).
Slovenian FMDs (n=316, response rate 56%) completed an online socio-demographic questionnaire, with questions on working conditions, physician health, and the Slovenian versions of the Maslach Burnout Inventory (MBI) and the JSE-HP. Univariate and multivariate analyses were used, applying linear regression to calculate associations between demographic variables, factors of empathy and burnout dimensions, P<0.05 was set as a limit of statistical significance.
Of the 316 participants, aged 40±10.2 years, 57 (18%) were men. The FMDs achieved mean scores on the JSE-HP (JSE
of 112.8±10.2 and on the MBI 27.8±11.6 for EE, 10.8±5.5 for D and 33.5±6.0 for PA. High burnout was reported in one dimension by 24.8% of participants, in two by 17.2%, and by 6% in all three dimensions. Multivariate analysis revealed a higher EE and D and lower PA in specialists as opposed to trainees. Higher EE was also identified in older physicians having longer work experience, working in a rural setting, dealing with more than 40 patients/day and having a chronic illness. The latter was also associated with higher JSE
. JSE
was negatively associated with D, while PA was positively associated with JSE
and Perspective Taking.
The incidence of burnout warns both physicians and decision-makers against too heavy workload, especially in older professionals.
To help general practitioners (GPs) in early identification of patients with palliative care (PC) needs, this pilot study aimed to determine the potential of the combined original surprise question ...(SQ1) ('Would I be surprised if this patient died within the next 12 months?') and the second surprise question (SQ2) ('Would I be surprised if this patient was still alive after 12 months?'). We hypothesized that answering these SQs would trigger them to make a multidimensional care plan.
26 Slovenian GPs, randomized into 4 groups, were invited to write a care plan for each of the four patients described in case vignettes (2 oncologic, 1 organ failure and 1 frailty case). GPs in group 1 were only asked to write a care plan for each patient. GPs in group 2 answered SQ1 and GPs in groups 3 and 4 answered SQ1 and SQ2 before writing the care plan. The type and number of PC aspects mentioned in the respective care plans were quantified into a numeric RADboud ANTicipatory (RADIANT) score.
Mean RADIANT scores in groups 1-4 were 2.2, 3.6, 2.5 and 3.1, respectively. When comparing the different vignettes, vignette B (terminal oncologic patient) scored best (3.6). Mean RADIANT scores in groups 3 and 4 were slightly higher for GPs who would be surprised compared to GPs who would not be surprised if the patient was still alive in 12 months.
The combined SQs were considered helpful in the early identification of patients in need of PC in Slovenian general practice.
Uvod: Bolečina v lumbalnem predelu predstavlja pogosto zdravstveno težavo med zdravstvenim osebjem. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako pogosto se bolečine v križu pojavljajo pri zdravstvenem ...osebju, in sicer v povezavi z izbranimi dejavniki tveganja.
Metode: Raziskava temelji na neeksperimentalni kvantitativni metodi empiričnega raziskovanja. Uporabili smo vprašalnik zaprtega tipa o bolečini v križu, ki ga je izpolnilo 89 zdravstvenih delavcev v Splošni bolnišnici Jesenice in domu upokojencev na področju Gorenjske. Za ugotavljanje statistično značilnih razlik med skupinami smo uporabili test χ2 in enofaktorsko analizo variance.
Rezultati: Bolečina v križu se pri 40,4 % zdravstvenega osebja pojavlja večkrat na mesec, najpogosteje pri bolničarjih (p = 0,001) in zaposlenih na negovalnem oddelku (p = 0,006). Povprečno traja manj kot en teden (43,8 %). Dejavnik, ki je z njo najbolj povezan, je dvigovanje in prenašanje bremen (x = 4,5). Glede izobraževanj s področja bolečine v križu in pravilnega dvigovanja bremen obstajajo statistično značilne razlike med poklicnimi skupinami (p < 0,010).
Diskusija in zaključek: Z bolečino so najbolj povezani dejavniki, ki nastanejo zaradi neposrednega fizičnega dela s pacientom. Potrebna so nadaljnja raziskovanja na reprezentativnih vzorcih, treba bi bilo izvesti tudi izobraževanja za zaposlene in uvesti nove pripomočke, ki bi jih zdravstveno osebje uporabljalo pri svojem delu s pacientom.
The study focuses on the programmatic bases of Slovenian political parties since independence. It presents an analysis of party programs and their preferences regarding doctors and other health ...workers, as well as the contents most commonly related to them. At the same time, the study also highlights the intensity of the presence of doctors on the policy agenda through time.
In the study, 83 program documents of political parties have been analysed. The study includes programmes of political parties that have occurred in parliamentary elections in Slovenia between 1992 and 2014 and have exceeded the parliamentary threshold. The data were analysed using the content analysis method, which is suitable for analysing policy texts. The analysis was performed using ATLAS.ti, the premier software tool for qualitative data analysis.
The results showed that doctors and other health workers are an important political topic in non-crisis periods. At that time, the parties in the context of doctors mostly dealt with efficiency and the quality of services in the health system. They often criticize doctors and expose the need for their control. In times of economic crisis, doctors and other health workers are less important in normative commitments of parties.
Slovenian political parties and their platforms cannot be distinguished ideologically, but primarily on the principle of access to government. It seems reasonable to conclude that parties do not engage in dialogue with doctors, and perceive the latter aspassive recipients of government decisions-politics.
Reliefna podoba dr. Karla Henna, ki jo je na pobudo Turističnega društva Vojnik ob 210-letnici rojstva izdelal podjetnik Miran Skutnik iz Arclina. Spominsko obeležje se nag+haja nasproti hiše družine ...Henn (danes v lasti Bojane Gojković in Jadranke Savić Kovačević) pri Zdravstvenem domu Vojnik.Ime Vojničana dr. Karla Henna (priimek je večkrat zapisan tudi kot Hen) je najtesneje povezano s širom poznano mineralno vodo iz Radencev. O kraju njegovega rojstva in šolanju se v razpoložljivi literaturi pojavlja vrsta nasprotujočih si podatkov. Rojen naj bi bil v ugledni nemški družini v dvorcu Frankolovo (Sternstein), kar pa je manj verjetno, saj njegovo rojstvo ni zabeleženo v krajevni matični knjigi, prav tako ga ni najti v matičnih knjigah sosednjih župnij. Povsem mogoče zato, ker Henn v teh krajih ni bil domačin, ampak se je sem preselil šele kasneje, ko si je v dobrnskih toplicah našel delo.Po zaključeni gimnaziji, ki je ni obiskoval v Celju, je – zelo verjetno na Dunaju – študiral medicino. Kot zdraviliški zdravnik (in tudi kot vodja zdravilišč) je do leta 1844 deloval na Dobrni (hkrati je bil okrajni zdravnik v bližnjem Lembergu pri Novi Cerkvi), nato v Rimskih Toplicah in nazadnje v Laškem, kjer je bilo leta 1854 odprto zdravilišče.Poleg primarne skrbi za bolne se je ves čas svoje zdravniške kariere zelo zanimal za mineralne in termalne vrelce ter postal izvedenec v balneologiji. Analiziral je fizikalno-kemijsko sestavo voda ter objavil več sestavkov in samostojnih publikacij o zdraviliščih na Dobrni, v Rimskih Toplicah, Laškem in Radencih.Relativno mlad se je poročil z Anno Gottsberger (1809–1904). V literaturi se pojavljajo različne informacije o številu njunih otrok; nedvomno je, da se jima je v letih 1833–1844 na Dobrni rodilo sedem otrok: štirje sinovi (Sebastian Wilhelm, Friedrich Carl, Ernest Joseph in Roman Alexander) in tri hčerke (Maria Karolina, Barbara Josepha in Karolina Anna). Ni znano, kdaj je kupil posest v Vojniku, kjer se je njegova družina naposled tudi ustalila. Tu je bil po letu 1875 tudi župan.Kljub službovanju v več pomembnih spodnještajerskih zdraviliščih, pa se je v zgodovino zapisal kot tisti, ki je »odkril« mineralni vrelec v Radencih in ga začel kot prvi tudi komercialno izkoriščati.Že leta 1833 je prvikrat poskusil vodo iz »Bublje«, ki je prosto vrela na plano, in napravil prvo analizo slatine, ki se je pokazala kot zelo kakovostna. V Radence se je zopet vrnil leta 1865, ko je kupil zemljišče z vrelcem in pričel z iskanjem njegove glavne žile, kar se mu je posrečilo štiri leta pozneje, novembra 1869. Ta vrelec je kasneje poimenoval Radenski vrelec (Radeiner Sauerbrunnen). Leto zatem so z radensko mineralno vodo napolnili že 37.000 glinenih posod, nato pa je to število samo še raslo, k čemur sta prispevali tako kakovost vode kot učinkovita reklama. Prvo fizikalno-kemijsko analizo vode je opravil sam, uradno pa leta 1871 v Celovcu kemik dr. Mitteregger. K prepoznavnosti je veliko pripomogla tudi objava balneološkega strokovnjaka Kischa v uglednem strokovnem časopisu leta 1872. Vodo so kot zdravilo priporočali pri bolezni ledvic in mehurja, za želodčna in črevesna vnetja, za putiko, hemoroide, prehlad ter kot preventivno sredstvo zoper kolero in mrzlico.Henn je v Radencih nad vrelcem najprej zgradil okrogel zbiralnik vode, nato pa še dve stavbi: Anin in Karlov dom, v katerih so bila stanovanja, gostišče in skladišče. Zidati je pričel tudi poznejša Zdraviliški in Kopališki dom, a dela ni mogel dokončati. V njegovem času je z uravnavo terena, ureditvijo poti in zasaditvijo prvih smrek začel nastajati tudi zdraviliški park.Po nakupu zemljišča v Radencih je tam preživljal večino časa, medtem ko je žena z otroki živela v Vojniku, kar je zakonca precej odtujilo. Neozdravljivo bolan (rak na ledvicah) je 19. junija 1877 v Rimskih Toplicah storil samomor z zastrupitvijo. Njegovo truplo so dan zatem prepeljali v Vojnik in ga pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Začeto delo v Radencih je po njegovi smrti uspešno nadaljeval najmlajši sin Roman, ki je tam leta 1882 odprl zdravilišče, kot si ga je v glavnih obrisih zamislil že njegov pokojni oče.Vir: http://www.celjskozasavski.si/osebe/henn-karl-friedrich/659/