Zgodovinskih romanov, ki bi obravnavali tematiko, postavljeno v čas antike, je v slovenski literaturi bolj malo. Zato pa je izid romana, uokvirjenega v to dobo, še kako dobrodošla novost, ki jo je ...potrebno primerno izpostaviti in ovrednotiti, ker širi vedenje in znanje o času rimskega imperija, še posebej, če se je avtor romanu posvetil po natančnem študiju zgodovinskih, arheoloških in filoloških virov, ki obravnavajo izbrani čas.
Primerjava med pokrajinsko distribucijo literarnih dogajalisc, pisateljskimi rojstnimi kraji in pisateljskimi prebivalisci (gre zlasti za pokrajinsko povest v 20. in 30. letih 20. stoletja) je ...pokazala, da je po stevilu rojstnih krajev in dogajalisc na prvem mestu Gorenjska, ki je prispevala vec kot cetrtino (27 %) pokrajinskih povesti. Sledijo Primorska (22 %) ter Stajerska in Dolenjska z enakim odstotkom pokrajinskih povesti (12 %). Pri Gorenjski, Stajerski in Dolenjski je razmerje med stevilom krajev rojstev avtorjev in stevilom povesti, ki se dogajajo v doloceni pokrajini, v korelaciji. V prid stevila povesti pa to razmerje odstopa pri Primorski, Prekmurju in Koroski, predvsem na racun plodovitih pisateljev Franceta Bevka, Miska Kranjca in Prezihovega Voranca. V primerjavi med pisateljskimi prebivalisci in dogajalisci zelo izstopata Ljubljana (30 %), kjer je dlje casa prezivela skoraj tretjina preucevanih pisateljev, in tujina (13 %); obe glede na stevilo prebivalisc pisateljev dosegata zelo nizke vrednosti v stevilu dogajalisc (Ljubljana 2 % in tujina 1 %). Izstopajoce stevilo prebivalisc v primeru Stajerske je treba pripisati eksodusu primorskih pisateljev zaradi fasisticnega pritiska med vojnama in njihovi naselitvi na Stajerskem. Lokalnozgodovinska pripoved je posebej ziva v zadnjem casu, ko se napaja se iz rodbinskih in rodovniskih raziskav (Vinko Korosak, Kmecka dinastija, 2003, Ivanka Mestnik, Grenki kruh, 2003) in arheoloskih izkopavanj (Rasto Bozic, Mesto situl, 2008) in mogoce tudi turisticnega interesa (Dusan Merc, Potopljeni zvon, 2004, Janez Svajncer, Gostilna na ovinku, 2002). Obilica dodane fotografske in arhivske dokumentacije, zgodovinopisni uvodi ter spremne besede postopoma ukinjajo mejo med leposlovjem in stvarno literaturo.1 Na lokalni status te produkcije, ki ima sem in tja bibliofilske ambicije (Rudi Simac, Legenda o sveti Heleni in sveti Marjeti, 2008), kazejo seznami lokalnih sponzorjev in slovarji lokalnega izrazja na koncu. Relativno visoke naklade so izraz intenzivnega novodobnega zanimanja za zgodovino domacega kraja ali vsaj mocnega prepricanja avtorjev in sponzorjev, da je sklicevanje na lokalno preteklost neobhodno za osmisljanje kulturnega vsakdanjika. Zadnje podjetje te vrste je literarni razpis za literarno upodabljanje Ptuja v okviru projekta Evropska prestolnica kulture, ki je pripeljal do serije romanov razlicne zanrske pripadnosti v zbirki Zapisani v Ptuj: Miha Remec, Mitrejin koder ali Casovna struna v Petoviono, 2011, Zdenko Kodric, Neboticnik Mitra, 2011, Jani Virk, Kar je odnesla reka, kar je odnesel dim: Zgodba iz srednjega veka, 2012, Feri Lainscek, Orkester za poljube, izid napovedan za 2012. Ob prebiranju zgodovinskih povesti se nam zastavljajo vprasanja, kako na literarne opuse skozi zgodovino vplivajo fizicne, antropogene in druzbene znacilnosti geografskega prostora, kako je literatura svoj zivljenjski prostor besedilno predstavljala, kako je s tem vplivala na druzbeno dojemanje prostora, kako so se v literaturi na prostore vezale razlicne skupnostne identitete, zlasti nacionalna. Na ta in podobna vprasanja bomo poskusali odgovoriti s projektom Prostor slovenske literarne kulture: Literarna zgodovina in prostorska analiza z GIS, katerega glavni cilj je preuciti razvoj medsebojnih vplivov med geografskim prostorom, vecinsko poseljenim s Slovenci, in slovensko literaturo v obdobju 1780-1940. Za namene kartiranja slovenske literarne kulture so bile zasnovane stiri podatkovne zbirke, za katere zbiramo podatke: literarnozgodovinski podatki iz zivljenja avtorjev, literarno-institucionalno omrezje, medijska infrastruktura in spomin. Za raziskavo o literarno predstavljenih prostorih, ki ima v projektu sicer obrobno vlogo, sva poskusno prilagodila ze oblikovano podatkovno zbirko dogajalisc slovenske zgodovinske pripovedi (Miran Hladnik in Jakopin 1999). Pri tem ne gre za ponavljanje, potrditev, zavrnitev ali modifikacijo sklepov, ki so bili na podlagi podatkovne zbirke dogajalisc ze zapisani, ampak za pretvorbo prostorskih podatkov iz obstojece besedilne oblike v geografski informacijski sistem, ki omogoca prostorske analize tabelaricnih podatkov in graficno predstavitev rezultatov v obliki tematskih zemljevidov. Ker zeliva na zacetku le preizkusiti primernost predvidenega programa ArcGIS, sva se zadovoljila z izborom 48 zgodovinskih pripovedi. Kriterij za izbor je bila vkljucenost avtorjev, njihovih zalozb in casopisov, kjer so objavljali, ter dogajalisc v druge podatkovne zbirke projekta, kar naj bi vsaj delno omogocilo povezovanje, primerljivost in prostorsko analizo podatkov; do neke mere je na izbor vplivala tudi reprezentativnost (produktivnost avtorja, zastopanost pokrajine, zastopanost zanrskega tipa). Iz podatkovne zbirke slovenskega zgodovinskega romana, ki je v formatu EVA, sva za nase potrebe izbrala le posamezna relevantna polja, jih shranila v goli besedilni format in jih uvozila v Excel. To so bila polja za prostor in polja z osnovnimi bibliografskimi podatki: ime avtorja, naslov in podnaslov povesti, kraj in leto izida. Polju s krajevnim imenom, kot je bilo zapisano v romanu, sva dodala polje z ustreznim danasnjim geografskim poimenovanjem, polje za spol avtorja ter letnico in kraj rojstva in smrti. Smiselno se je zdelo dodati se povezavo na geslo o avtorju na Wikipediji in povezavo na celo besedilo na spletu, po moznosti na Wikiviru. Poskrbeti bo treba se za polje s povezavo na geslo o romanu v Wikipediji in za polje s povezavami na wikipedijska gesla o krajih in z njimi povezanih zgodovinskih dogodkih, v perspektivi pa se za moznost virtualnega casovnega popotovanja po literarno najbolj eksploatiranih zgodovinskih dogajaliscih. Tako pripravljeno Excelovo preglednico sva uvozila v program ArcGIS, kjer sva najprej z operacijo zdruzevanja dveh podatkovnih preglednic avtomatsko dodala koordinate slovenskim krajem, ki so imeli izpolnjeno polje z danasnjim geografskim imenom. Za vse ostale kraje sva morala koordinate vnesti rocno. Pri tem sva zaradi razlicnih koordinatnih sistemov locila dogajalisca v Sloveniji od tistih v tujini. Tockovne objekte, predvsem naselja, sva enostavno geolocirala z GIS-operacijo »Add X/Y data«, medtem ko je bilo treba povrsinsko obravnavana literarna dogajalisca omejiti z rocno digitalizacijo poligonov.
Zgodovinske povesti so povečini umeščene v geografsko določljiv prostor, ki ga je mogoče kartirati na zemljevidih. Ti imajo zaradi slikovne predstavitve stvarnosti veliko sporočilno vrednost. Analize ...in upodobitve na zemljevidih s pomočjo geografskih informacijskih sistemov zahtevajo predhodno vzpostavitev tabelaričnih podatkov. Podatkovna zbirka slovenskega zgodovinskega romana iz leta 1999 vsebuje tudi podatke o dogajališčih, ki so bili za potrebe vzorčne predstavitve na spletnih zemljevidih dopolnjeni in poenoteni za 48 izbranih romanov od skupaj 310 vpisanih. Članek popisuje izkušnje in dileme z označevanjem dogajališč v romanih in razlaga pripravo podatkov za novo podatkovno zbirko in za njihovo prezentacijo na zemljevidu. Pripenja jih na dosedanje ugotovitve o značaju in vlogi prostora v tem žanru, poroča pa tudi od rugih postavitvah literarnih in literarnovednih podatkov na zemljevide.
V članku so zbrane in urejene slovenske kritiške izjave na temo zgodovinskega romana in povesti. Artikulirajo vse temeljne dileme žanra od razmerja med zgodovinopisnimi podatki in njihovo literarno ...obdelavo (tj. vprašanje zvestobe faktov) do načelnega suma v njegovo vrednost, ki ga utemeljujejo z oblikovno konservativnostjo in s popularnostjo. Posebej je izpostavljena nacionalnospodbudna funkcija žanra. Maloštevilnost primerjav s svetovno literaturo izpričuje samorodni koncept žanra.
PDF
