Izhodišča: Svetovna zdravstvena organizacija priporoča izključno dojenje prvih šest mesecev otrokove starosti in nato ob dopolnilni prehrani dojenje do drugega leta otrokove starosti ali dlje, če to ...ustreza ženski in otroku. V literaturi zasledimo, da ženske poročajo o pritiskih, naj z dojenjem prenehajo do prvega leta otrokove starosti. V raziskavi smo želeli ugotoviti, kakšno mnenje imajo o dojenju po prvem letu študenti zdravstvenih smeri na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Metode: Uporabili smo kvantitativno, neeksperimentalno metodo raziskovanja. Odgovore smo pridobili s pomočjo strukturiranega vprašalnika na vzorcu 250 študentov. Za analizo podatkov smo uporabili opisno statistiko, Pearsonov korelacijski koeficient, Welchov t-test in test ANOVA. Rezultati: Ugotovili smo, da študenti, ki imajo več znanja, bolje sprejemajo dojenje po prvem letu starosti in imajo o dojenju bolj pozitivna čustva. Od vseh študijskih smeri imajo največ znanja o dojenju študenti smeri babištvo, med študenti ostalih študijskih smeri pa ni statistično značilnih razlik. Zaključek: Če želimo ustvariti optimalne pogoje za ženske, ki bi rade dojile dlje, je potrebno, da imajo zdravstveni delavci ustrezno znanje o koristih, ovirah, priporočilih in težavah, povezanih z dojenjem po prvem letu otrokove starosti. Te vsebine bi morale biti obvezno vključene v dodiplomske in podiplomske kurikulume zdravstvenih delavcev.
Stavovi i znanje žena o samopregledu dojke Puharić, Zrinka; Anić, Laura; Čatipović, Marija ...
Medica Jadertina,
12/2022, Letnik:
52, Številka:
3
Journal Article, Paper
Recenzirano
Odprti dostop
Uvod: Mortalitet raka dojke nalazi se na trećem mjestu u zemljama Europske unije. Registar za rak u 2020. godini bilježi incidenciju od 120,3/100 000, dok je stopa smrtnosti 32,8/100 000. Žena može ...samostalno pregledati svoje dojke koristeći metodu samopregleda, te uočiti promjene u veličini dojke, izgledu bradavice i kože te otkriti kvržice ili zadebljanja. Cilj: ispitati stavove i znanje žena o samopregledu dojke. Ispitanici i metode: Istraživanje je provedeno putem anonimne online ankete. Analiza je napravljena MedCalc® Statistical Software version 20.009 i IBM SPSS ver. 23. Rezultati: Sudjelovalo je 361 ispitanica. S obzirom na znanje, značajno manje točnih odgovora imaju ispitanice koje žive na selu (Kruskal Wallis test, P=0,005), imaju završenu osnovnu školu (Kruskal Wallis test, P=0,006), učenice su (Kruskal Wallis test, P<0,001) i one nezdravstvene struke (Kruskal Wallis test, P<0,001). S obzirom na stavove, ispitanice zdravstvene struke ne slažu se s tvrdnjom da rak dojke zahvaća isključivo ženski spol (Mann Whitney U test, P<0,001), da je samopregled predviđena metoda isključivo za žene (Mann Whitney U test, P=0,001), da samopregled nije vjerodostojna metoda pregleda (Mann Whitney U test, P=0,002), kao i da žene ne trebaju obavljati samopregled ukoliko idu na ostale dijagnostičke metode (Mann Whitney U test, P<0,001). S obzirom na dobne skupine razliku nalazimo u tvrdnji da samopregled nije vjerodostojna metoda (najmanje se slažu najmlađe ispitanice) (Kruskal Wallis test, P<0,001), ispitanice s višom ili visokom stručnom spremom značajnije se manje slažu s tvrdnjom da samopregled nije vjerodostojna metoda pregleda u (Kruskal Wallis test, P=0,007). Također učenice i studentice značajno se manje slažu s tvrdnjom da samopregled nije vjerodostojna metoda pregleda (Kruskal Wallis test, P<0,001). Zaključak: Rezultati ovoga istraživanja pokazali su da su ciljna skupina za edukaciju ispitanice koje žive na selu, ispitanice niže naobrazbe, mlađe dobne skupine i osobe nezdravstvene struke.
Uvod: Zdravstveni djelatnici su rizična skupina za HIV-infekciju i imaju ključnu ulogu u prevenciji HIV-a. Cilj: Procijeniti znanje i stavove i korelaciju znanja i stavova zdravstvenih djelatnika o ...HIV-infekciji. Ispitanici i metode. Ispitanici su zdravstveni djelatnici zaposleni u Domovima zdravlja: Bugojno, Donji i Gornji Vakuf. Upitnik je samostalno izrađen. Stavovi su ispitivani na osnovi modificirane Likertove ljestvice. Procjena znanja i stavova napravljena je tako da više od 50% točnih odgovora ukazuje na dobro znanje i pozitivan stav. Za testiranje statističke značajnosti korišten je χ² test (p <0.05). Za određivanje korelacije varijabli znanje i stavovi korišteni su Pearsonov i Spearmanov koeficijent korelacije. Rezultati: U istraživanju je sudjelovao 81 zdravstveni djelatnik – 57 (70%) žena i 24 (30%) muškarca. Najveći broj ispitanika bile su medicinske sestre (57%), prosječne dobi 36 godina života i 13 godina radnoga staža. Većina ispitanika pokazali su relativno dobro znanje o HIV-infekciji (73%) i pozitivne stavove prema HIV-pozitivnim osobama (80%). Koeficijent korelacije za zbirne vrijednosti znanja i stavova iznosio je 0,336, sa statističkim značajem 0,002. Zaključak: Da bi se poboljšala praksa, smanjila stigma i diskriminacija HIV-pozitivnih osoba u zdravstvenim ustanovama, potrebno je provoditi kontinuiranu edukaciju svih zaposlenika.
Cilj: S obzirom na loše pokazatelje dobi orhidopeksije za kongenitalnu skupinu nespuštenih testisa, cilj ovoga rada bio je istražiti znanja i stavove specijalizanata/mladih specijalista pedijatrije, ...obiteljske i školske medicine o navedenoj problematici jer upravo su oni, u većini slučajeva prvi kojima se roditelji obraćaju za pomoć i mišljenje. Metode: Znanje i stavovi specijalizanata i mladih specijalista ispitani su pomoću anonimnog online upitnika, temeljenog na najno- vijim spoznajama i smjernicama. Prikupljanje podataka provedeno je putem besplatnog programa Google Forms®. Kako bismo utvrdili odstupaju li dobiveni odgovori od odgovora koje bismo očekivali pod određenom hipotezom, odgovori su uspoređivani korištenjem hi-kvadrat testa uz razinu statističke značajnosti od 5%. Rezultati: Upitnik je ispunilo 129 specijalizanata/mladih specijalista, od kojih većina smatra kako za vrijeme studiranja i specijalistič- kog usavršavanja nisu dovoljno čuli i naučili o nespuštenim testisima, kako svoje znanje o problematici nespuštenih testisa smatraju nezadovoljavajućim te kako se u dosadašnjoj karijeri nisu susreli sa smjernicama koje govore o dijagnostici i liječenju nespuštenih testisa. Odgovori na većinu pitanja, koja su se temeljila na najnovijim smjernicama, bili su nezadovoljavajući. Gotovo 2/3 ispitanika smatra kako se o dječacima s nespuštenim testisima u Republici Hrvatskoj ne vodi pravodobna briga i liječenje, a 1/3 ispitanika ključni problem vidi u primarnim pedijatrima, obiteljskim liječnicima te u timovima školske medicine. Zaključci: S obzirom na dobro poznate posljedice nepravodobnog liječenja nespuštenih testisa u dječaka, rezultatima analize anke- te kojima ne možemo biti zadovoljni potrebno je ozbiljno pristupiti. Stoga potičemo buduće edukativne intervencije, utemeljene na dokazima, koje će za cilj imati bolju informiranost o problematici nespuštenih testisa i u konačnici vremenski pomak samih orhido- peksija k ranijoj dobi.
Uvod: Uspešno zdravljenje z neinvazivno mehansko ventilacijo predstavlja velik izziv, saj jo je mogoče učinkovito upravljati v primeru zadostne usposobljenosti vseh članov tima. Namen raziskave je ...bil oceniti znanje zdravstvenih delavcev, ki se srečujejo s tovrstnim zdravljenjem. Metode: Izvedena je bila kvantitativna presečna opazovalna raziskava. Vanjo je bilo vključenih 68 medicinskih sester, zaposlenih v intenzivnih enotah in na urgenci dveh bolnišnic v severovzhodni Sloveniji. Podatki so bili zbrani s pomočjo vprašalnika ter statistično analizirani in obdelani z uporabo opisne in sklepne statistike. Rezultati: V raziskavi ugotavljamo, da 76,5 % anketirancev meni, da je njihovo znanje o neinvazivni mehanski ventilaciji precej dobro. Znanje o neinvazivni mehanski ventilaciji je 85,3 % anketirancev pridobilo od sodelavcev v službi in 60,3 % od zdravnikov na oddelku. Povprečna vrednost doseženih točk, pridobljena pri vprašanjih o znanju glede uporabe neinvazivne mehanske ventilacije, je bila 23,13 (s = 4.35) od možnih 33. Med delavci, zaposlenimi v urgentnem centru in na oddelkih intenzivne enote, ne obstajajo statistično pomembne razlike v znanju o neinvazivni mehanski ventilaciji (p = 0,456). Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da bi anketiranci potrebovali dodatna usposabljanja s področja neinvazivne mehanske ventilacije. Smiselno bi bilo, da se na državni ravni oziroma ravni posameznih bolnišnic organizirajo izobraževanja s tega področja, na katera se povabi vse zaposlene, ki se srečujejo z neinvazivno mehansko ventilacijo.
Prispevek na vzorcu 272 anketirancev analizira položaj tujih jezikov pri slovenskih diplomantih in študentih na področju poslovnih in ekonomskih ved. Splošno znanje daleč najboljše pri angleščini, ...sledi povprečno znanje hrvaškega jezika, nato nemščine in srbščine. Podiplomski študentje so se v povprečju pri večini jezikov ocenili boljše od dodiplomskih študentov, redno zaposleni pa od zaposlenih prek študentskih servisov in neaktivnih na trgu dela. Pri oceni koristnosti znanja tujih jezikov je prva angleščina, nemščina druga in hrvaščina tretja. Med slovanskimi jeziki anketiranci le še znanje srbskega in mejno ruskega jezika zaznavajo kot uporabno. Vsi južnoslovanski jeziki se na lestvici zaznane uporabnosti uvrščajo nižje kot na lestvici znanja.
Svrha je rada povezati konstruktivistički pristup javnim politikama s pojmovima znanja, moći i istine kod Michela Foucaulta te iz spomenute poveznice sintetizirati korisne uvide za istraživanje ...javnih politika. Najprije se razrađuju osobine konstruktivističkog pristupa, daje se osvrt na podjelu na "stroži" i "mekši" konstruktivizam te se nude odgovori na određene kritike konstruktivizma. Potom se podrobno razrađuje pojam istine kod Foucaulta kao i ostali važni pojmovi u Foucaultovu pojmovnom aparatu poput znanja, moći i diskursa, te se naposljetku iznosi poveznica između Foucaultova rada i konstruktivizma. Pitanje koje nadsvođuje rad jest pitanje mogućnosti utvrđivanja objektivne istine u području društvenih znanosti te relevantnosti objektivne istine za javne politike i polje političkoga općenito.
Uvod: Zaposleni v zdravstveni negi še vedno niso dovolj opolnomočeni s kompetencami o dokazih podprti praksi. Namen raziskave je bil prepoznati dejavnike, ki oblikujejo prepričanja in tudi ...implementacijo na dokazih podprte prakse medicinskih sester na vseh ravneh zdravstvenega varstva v Sloveniji. Metode: Izvedena je bila presečna raziskava. Uporabljeni sta bili dve lestvici, in sicer »Evidenced based practice Beliefs Scale and the Implementation Scale«. Sodelovalo je 1014 visokošolsko izobraženih medicinskih sester in zdravstvenikov z vseh treh nivojev zdravstvenega varstva. Podatke smo obdelali z opisnimi, eksplorativnimi in eksplikativnimi statističnimi metodami. Rezultati: O raziskovanju na področju zdravstva se je izobraževalo n = 325 (38,8 %) anketirancev, o dokazih podprti praksi n = 280 (34 %) anketirancev. Pozitivna prepričanja o dokazih podprte prakse pojasnijo samoocena znanja o dokazih podprti praksi (β = 0,249) in raziskovanju (β = 0,162), leta zaposlitve (β = –0,124), zadovoljstvo z delom (β = 0,117), izobraževanje o dokazih podprti praksi (β = 0,092) in izobrazba strokovni magisterij (β = 0,077). Pogostejšo implementacijo pojasnijo pozitivna prepričanja o dokazih podprte prakse (β = 0,306) in zaposlitev v zdravstvenem domu (β = 0,132). Diskusija in zaključek: Pomanjkanje znanja o raziskovanju in dokazih podprte prakse se pokažeta kot najtrdnejša napovedna dejavnika za razvoj prepričanj, medtem ko so pozitivna prepričanja trden napovednik za pogostejšo implementacijo na dokazih podprte prakse. Karierni razvoj medicinskih sester in zdravstvenikov na primarni ravni, ki je osredinjen na prevzem novih nalog, se pokaže kot pomemben dejavnik implementacije na dokazih podprte prakse med vključenimi v raziskavo.
Interdisciplinaran pristup koji uključuje suradnju između liječnika i nutricionista ključan je u liječenju bolesti i stanja povezanih s prehranom. Taj holistički pristup omogućuje cjelovitu brigu o ...pacijentima, uzimajući u obzir njihove prehrambene potrebe i ciljeve. Cilj ovog rada bio je procijeniti opće znanje o prehrani među liječnicima, specijalistima gastroenterologije, endokrinologije, medicine rada, opće prakse te nutricionistima. Podaci o znanju prikupljeni su pomoću validiranog upitnika modificiranog za potrebe istraživanja kako bi se procijenili različiti aspekti znanja o prehrani. Rezultati su pokazali značajne razlike u odgovorima s obzirom na liječničku specijalizaciju, pri čemu su endokrinolozi postigli najbolje rezultate (71,5 ± 3,54). Nutricionisti su postigli općenito bolje rezultate (71,31 ± 3,59) u usporedbi s liječnicima (63,23 ± 6,23), što ukazuje na važnost njihove uključenosti u područje prehrambene skrbi. Dobiveni rezultati naglašavaju važnost multidisciplinarnog pristupa i uspostavljanja suradnje između liječnika i nutricionista kako bi se osigurala optimalna prehrambena skrb za pacijente.
In the treatment of nutrition-related diseases and conditions, an interdisciplinary approach involving collaboration between physicians and nutritionists is essential. This holistic approach enables comprehensive patient care, considering their nutritional needs and goals. The aim of this work was to assess general knowledge about nutrition among specialists in gastroenterology, endocrinology, occupational medicine, general practice and nutritionists. Data were collected using a modified questionnaire “General Nutrition Questionnaire”, which was designed to cover different aspects of nutritional knowledge. The results showed significant differences in responses between specialties, with endocrinologists achieving the best results (71.5 ± 3.54). Nutritionists (71.31 ± 3.59) showed generally better results compared to physicians (63.23 ± 6.23) which indicates their focus in the field of nutritional care. These results emphasize the importance of a multidisciplinary approach and the establishment of collaboration between physicians and nutritionists to ensure optimal nutritional care for patients.