DIKUL - logo
Teološka fakulteta, Ljubljana (TEOFLJ)
Spoštovani uporabniki Knjižnice UL TEOF.

Bazi Knjižnice Ljubljana (TEOFLJ) in Teološke knjižnice Maribor (STK) se bosta v juliju 2024 združili v eno bazo TEOF (v COBISS+). Zato bi vas prosili, da vrnete čim več
izposojenega gradiva, ki ga imate doma; in sicer do 30. junija 2024.

O vseh nadaljnjih postopkih združevanja in vpliv na uporabniški profil članov knjižnice vas bomo obveščali preko COBISS+, po e-sporočilih, spletni strani fakultete UL TEOF in pri izposojevalnih pultih.

Hvala za razumevanje.
Knjižnica UL TEOF
  • Judovsko novo leto in njegov odmev v katoliškem postnem času : magistrsko delo
    Mezeg, Pavel
    V prvih poglavjih magistrske naloge smo s pomočjo knjig in strokovnih teoloških člankov razčlenili zgodovinski izvor in povezanost judovskih praznikov: roš hašana, jom kipur in sukot. Izkazalo se je, ... da je najstarejši od vseh veseli (poljedelski) praznik sukot, v katerem judje praznujejo zahvalo za Božje varstvo v času bivanja v puščavi in na katerega so se v Stari zavezi predvsem spominjali ustoličenja Boga kralja in zaščitnika naroda Izraela v Jeruzalemu. Od tistega zgodovinskega dogodka naprej vse do uničenja Salamonovega templja je na tistem mestu prebivala posebna Božja prisotnost in slava, ki pa je zaradi grehov in gnusob izvoljenega ljudstva zapustila Jeruzalem (Ezk 10). Pred tem so se Hebrejci, še posebno ob najpomembnejših praznikih trudili, da s svojimi prestopki ne bi povzročali prenehanja Božje prisotnosti, onečastili svetosti in izgubili zaščite vrhovnega Boga v njegovem templju. V Stari zavezi in zgodovinskih virih se praznik novega leta ponekod slavi 10. tišrija, torej na sam današnji jom kipur, ali pa se zamenjuje z praznikom spravila letine sukotom. V Starem Izraelu sta imeli priprava, očiščenje (templja, posameznikova obredna čistost) za cilj praznovanje veselega praznika kolib, podobno kot sta se opravili žgalna daritev in daritev za greh v spomladanskem času in po praznovanju pashe v času praznika stalne naselitve (poljedelstva) in opresnikov v Kanaanu. Da pa bi lažje vstopali v spreobrnjenje in posledično po njem v večjo ljubezen do Boga in bližnjega, se judje še danes na to pripravljajo že v mesecu pred praznikom novega leta. Povečujejo svoje skupne molitve, darujejo miloščino, prosijo, tako Boga kot bližnjega za odpuščanje. Kristjani smo prevzeli, kot mnogo drugih stvari od starejših bratov tudi simboliko štiridestednevja, ki izvira predvsem iz 40 - letnega bivanja Izraela v puščavi, saj je moral tam zadostiti za svoje grehe in se prečistiti v novo ljudstvo (verno ljudstvo). Če postno štiridesetdnevje primerjamo z judovsko pripravo na njihovo novo leto, ugotovimo mnogo vzporednic. Glavna in bistvena razlika pa je, da imamo kristjani možnost zajemati moč za nov začetek iz zakramentov (evharistija, spoved) ter cerkvenega občestva, torej Božje prisotnosti in delovanja v svetu, medtem ko judje računajo predvsem na moč volje posameznika in skupnosti, da se odvrne od greha. Krščanska pot spreobrnjenja temelji na Kristusovi izpolnitvi postave v ljubezni do Boga in bližnjega. Medtem ko sta pri judih glavna avtoriteta Mojzes in njegova postava. Obdobje priprave in judovsko novo leto, skupaj z spravnim dnem pa sta najpomembnejša jesenska praznika. To je zanje najsvetejši čas v letu, ko so z Bogom lahko povezani na prav poseben način. Temu primerno večina, tudi če ne prakticira redno svoje vere, izkaže svojo nacionalno in versko pripadnost zavezi z Bogom.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [P. Mezeg], 2024
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 196619267

Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda Rezervacija
K1 M 0000002024/0000000005 K1 M 2024/5 prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...