DIKUL - logo
Urbanistični inštitut RS, Ljubljana (UILJ)
  • Slovenija in prostorska politika
    Gaberščik, Boris, 1923-
    V uvodu je pojem demokratične politike opredeljen s tipičnimi političnimi svoboščinami. Obravnava se vprašanje ideološke opredelitve posameznih političnih strank do določenih prostorskih vprašanj. ... Politične stranke se bodo šele pričele jasneje opredeljevati, ker se bodo krize v prostoru in okolju poglabljale. Referat opozarja na špekulativno povezanost političnih strank z investitorji in na možne škodljive prostorske posledice takega povezovanja in izpostavlja javno odgovornost za prostorski red. Naše življenje je vpeto v zakonske norme in anticipirane kazni, če predpisov ne spoštujemo. V tem smislu je prostorsko/okoljsko pravo v svojem bistvu plansko pravo. Sektorske politike, ki so pomembne za prostor, se oblikujejo avtonomno, zato so mnogi posegi v prostor med seboj neusklajeni, interesi v prostoru so veliki, zato življenje v urbanoruralnem prostoru ni več mogoče brez predpisanih norm. Teritorialna organiziranost Slovenije zaenkrat ni končana. Reforma lokalne samouprave in lokalnih skupnosti poteka prepočasi. Dokler ne bodo na vmesni stopnji institucionalizirane pokrajine, ki bodo imele pristojnost regionalnega načrtovanja, toliko časa ne moremo govoriti o pravem demokratičnem upravljanju s prostorom. Državni centralizem je že zaradi svoje dimenzije v nasprotju z načelom demokratične participacije pri planiranju. Podan je predlog ukrepov za izboljšanje prostorskega reda v Sloveniji.
    Vrsta gradiva - prispevek na konferenci ; neleposlovje za odrasle
    Leto - 1999
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 1553347