DIKUL - logo
Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM)
Knjižnica je med tednom odprta od 8. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Čitalnica ČUK je odprta od ponedeljka do sobote od 12. do 24. ure, ob nedeljah od 18. do 24. ure. Informacije: 02 25 07 431, ukm@um.si
  • Razvoj modela spodbujajočih in ovirajočih dejavnikov v superviziji psihoterapije : doktorska disertacija
    Žvelc, Maša
    Osnovni namen doktorske naloge je bil raziskovanje spodbujajočih in ovirajočih dejavnikov supervizije psihoterapije. Preučevali smo jih v luči različnih perspektiv (perspektive supervizantov in ... perspektive supervizorjev) in z vidika konteksta (nivo strokovnega razvoja, dejavniki spola, oblike supervizije in supervizijskega okvirja). Raziskava je pretežno kvalitativne in delno kvantitativne narave. Metodološka podlaga je procesno raziskovanje sprememb, ki temelji na paradigmi raziskovanja pomembnih dogodkov ter kvalitativnem načrtu pomagajočih faktorjev (Elliot, Slatick in Urman, 2001; Elliot 2010, 2012). V raziskavi je sodelovalo 62 udeležencev, od tega 50 supervizantov in 12 supervizorjev. Uporabili smo Vprašalnik pomembnih vidikov v superviziji, ki ga je avtorica za namene raziskovanja supervizije priredila iz Vprašalnika pomagajočih vidikov terapije (angl. Helpful aspects of therapy form - HAT) (Elliot, 2008, 2012). V njem so vprašanja odprtega tipa, ki sprašujejo o pomembnih spodbudnih dogodkih za supervizantovo učenje, delo in razvoj, o ovirajočem dogodku ter dogodku nerazkrivanja v izbrani supervizijski seansi. Udeleženci so vprašalnik rešili dvakrat neposredno po dveh supervizijskih seansah. Za isto supervizijsko seanso sta supervizant in supervizor rešila vsak svoj vprašalnik, s čimer smo zajeli perspektivo obeh udeležencev supervizije za isto seanso. Po prejetju vprašalnikov smo izvedli intervjuje z desetimi supervizanti. Kriterij za izbor so bile izkušnje močno spodbujajočega dogodka, ovirajočega dogodka oziroma izkušnja prikrivanja na supervizijski seansi. Ugotovili smo, da na supervizijski proces vplivajo vsi udeleženci supervizije (supervizor, supervizant in člani supervizijske skupine), njihov kontekst (izkušenost, spol, oblika supervizije) ter dogajanje na prejšnjih supervizijskih seansah ter izven seans. Ugotovljeni spodbujajoči dejavniki supervizije so odprt in empatičen stil supervizorja ter njegove intervencije, supervizantova spoznanja, refleksija in mentalizacija, spremembe v supervizantovem doživljanju ter pridobivanje in utrjevanje veščin supervizanta. Spodbujajoči dejavniki v skupini so spodbudno skupinsko vzdušje ter aktivnosti članov skupine (predstavitve primerov, komentarji, vprašanja). Spodbudne so naslednje skupine intervencij supervizorja: intervencije, usmerjene na supervizijski odnos, na supervizanta, na konceptualizacijo primera, na nadaljnje terapevtsko delo, na delo s supervizijsko skupino, na supervizorja ter na psihoterapevtski in supervizijski sistem hkrati. Pomemben ugotovljen spodbujajoč proces v superviziji je tudi čustvena regulacija. Čustveno regulacijo predlagamo za "četrto" pomembno funkcijo supervizije. Skupini supervizorjev in supervizantov se ob vprašanju, kaj je bilo za supervizanta spodbudno v supervizijski seansi, ujemajo pri identifikaciji pomembnih tem. Kljub temu obstajajo nekatere razlike. Podatki glede ujemanja v paru supervizant - supervizor kažejo, da se v 37 % supervizijskih seansah navedba najpomembnejšega spodbudnega dogodka ujema. Ujemanje med supervizorjem in supervizantom v identifikaciji kateregakoli spodbudnega dogodka (ne le najbolj pomembnega) pa je zaznano v 68 % seans. Ugotovljeni ovirajoči dejavniki so motnja v supervizijski aliansi (konflikti ali težave v supervizijskem odnosu, dvojne vloge, neujemanje v ciljih in metodah), nekatere značilnosti supervizorja (avtoritaren, ponižujoč, zlorabi zaupanje, neodgovorna vedenja, utrujenost), nekatere značilnosti supervizanta (izrazita samokritika, občutek izgubljanja strokovne identitete, močan kontratransfer) ter neustrezna dinamika v supervizijski skupini (sram, hierarhija moči, konflikt v skupini, nestabilen okvir). Supervizanti so o ovirajočem dogodku poročali v 11 %, supervizorji pa v 23 % zajetih seans. Vsebine, ki so jih supervizanti prikrili v superviziji, so nezadovoljstvo s supervizorjem in njegovim delom, vsebine, povezane s supervizijsko skupino, informacije, povezane s supervizantovim psihoterapevtskim delom, osebne teme ter teme iz širšega strokovnega delovanja. Med poročanjem o nerazkrivanju ter poročanjem o ovirajočih dogodkih obstaja pozitivna povezava. Supervizanti poročajo o nerazkrivanju v 21 %, supervizorji pa v 32 % zajetih seans. Nadalje smo ugotovili, da supervizijske seanse vplivajo na dogajanje v terapevtskih seansah, ki sledijo. Spremembe se kažejo pri supervizantu in pri klientu. Te so lahko notranje narave (npr. pri supervizantu občutek večje gotovosti vase, umirjenost, zavedanje lastnih pomanjkljivosti itd.) ali pa zunanje (npr. terapevtske intervencije in drugo vedenje terapevta). Ugotavljamo, da je zelo pomembno, da je supervizor pozoren na kvaliteto delovne alianse ter v kolikšni meri se supervizant strinja in sprejema njegove intervencije. Raziskava je ugotovila tudi določene razlike oziroma specifičnosti v ovirajočih in spodbujajočih dejavnikih pri različno izkušenih supervizantih, pri moških in ženskah ter pri individualni in skupinski superviziji. Podatki o vplivu supervizijskega okvirja niso enoznačni. V nalogi smo izdelali naslednje modele, ki zajemajo in osmišljajo ugotovljene supervizijske procese: Odziv supervizanta v odvisnosti od relacijskih shem in supervizantove refleksije; Integriran model supervizorjevih intervencij; Motnja v supervizijski aliansi in možnost njenega razreševanja; Model povezanosti strinjanja s supervizorjevimi intervencijami na nadaljnjo terapijo; Sovplivanje dejavnikov supervizije glede na neposrednost in posrednost vpliva ter Integriran model supervizijskih dejavnikov. Raziskava daje pomembna in originalna spoznanja k polju aplikativne znanosti s področja supervizije psihoterapije ter smernice za izboljšanje supervizijske prakse. Ugotovitve raziskave so uporabne tudi za razvoj izobraževalnih programov iz supervizije, izboljšanje meta supervizije ter notranje supervizije.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [M. Žvelc], 2017
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 293412096

Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda Rezervacija
Skladišče II 0000095725 Skladišče II 95725 prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico