DIKUL - logo
(UL)
  • Individualiziranje financiranja storitev socialnega varstva : načrt pilotskega projekta uvajanja neposrednega financiranja : (fazno poročilo pred začetkom eksperimenta)
    Flaker, Vito
    Inovacija, kot je neposredno financiranje, je težak zalogaj, saj zahteva različne ukrepe in postopke - od povsem obravnavanih do postopkovnih, finančnih, organizacijskih in pravnih. Zato je tak ... pilotni eksperiment težko zasnovati, saj je ob teh različnih vidikih potrebno upoštevati tudi raziskovalne metodološke temelje eksperimenta. Znajdemo se v precepu med željo po čimbolj eksplorativni in raziskovalno utemeljeni postavitvi eksperiemnta, ki naj bi dal odgovore na čimveč odprtih vprašanj in željo po tem, da bi bil eksperiment čimbolj dodelan v organizacijskem smislu besede. Gre za precep med hevristično odprtostjo, značilno za induktivne metode in med organizacijsko določenostjo, ki jo zahteva izvedbeni vidik pilotskega eksperimenta. Pri tem nas lahko bremeni, da nekatere rešitve, ki smo jih v eksperiemntu predvideli, lahko postanejo osnova bodočega sistema neposrednega financiranja. Pri pripravi eksperimenta so nam bile v veliko pomoč izkušnje v domačem okolju kot tudi izkušnje, pridobljene v tujini. V yahodno evropskih inameriških deželah so razvili več modelov neposrednega financiranja, se pravinačinov, ki zagotavljajo neposreden dostop do finančnih sredstev, s katerimi ljudje lahko plačujejo storitve, ki jih potrebujejo. Ponavadi se je to zgodilo na pritisk uporabnikov, ki so želeli več vpliva in nadzora nad uslugami, ki so jih bili deležni, zaradi želje po večji ustreznosti odgovorov na potrebe posameznikov, po večji transparentnosti financiranja storitev in poučinkovitejši porabi razpoložljivih proračunskih in drugih razpoložljivih virov. Pri snovanju eksperimenta smo v veliki meri uporabili znanje prejšnjih raziskav, predvsem Modeli in metode za merjenje učinkov razvojnih in preventivnih programov na področju socialnega varstva in Oblike bivanja za odrsle ljudi, ki potrebujejo organizirano skrb in podporo. Stanje v populaciji in večino merskih instrumentov smo povzeli in prilagodili iz prejšnjega dela. V veliki meri so nam prišle prav tudi praktične izkušnje individualnega načrtovanja, preseljevanja ljudi iz zavodov, pa tudi nekaj redkih izkušenj neposrednega financiranja. Upoštevali smo tudi gradivo Predlog za uvedbo zavarovanja za dolgotrajno nego v R Sloveniji (Toth in sodelavci, 2004). Gre za predlog uvedbe zavarovanja za dolgotrajno nego, ki naj bi sistemsko uvedla neposredna plačila in individualno financiranje socialnih in zdravstvenih storitev v Sloveniji. Eksperiment je namenjen preverjanju in testiranju tega predloga.V prvem delu poročila povzemamo konceptualne osnove, v drugem pa nastavitev projekta. Začenjamo z definicijami neposrednega financiranja in uporabnikov le-tega in opišemo populacijo, kateri je neposredno financiranje, še zlasti v našem eksperimentu namenjeno. V nadaljevanju so prikazani trije sitemi neposrednega financiranja v državah Evropske skupnosti in sistem neposrednega financiranja osebne asistence v treh občinah Slovenske Istre ter druge relevantne oblike in izkušnje iz Slovenije (preseljevanje, osebna asistenca, dodatek za pomoč in postrežbo ipd.). Prvi del zaključimo z bolj ali manj konceptualnim raziskovanjem obstoječih neposrednih dajatev v Sloveniji in jih primerjamo s posrednimi. V drugem delu se lotimo eksperimenta. Povzamemo ugotovitve iz prvega dela in z njimi gradimo temelje eksperiementa. Začrtamo metodološko in organizacijsko zasnovo projekta, na koncu pa poskušamo opredeliti stroške, ki naj bi jih imeli, predvsem pri izplačevanju storitev konkretnim uporabnikom v predvidenem vzorcu. Najpomembnejša spremenljivka je strošek dela in delovna intenzivnost. Glede na različno porazdelitev slednje bi strošek dela Projekta 48 znašal od najmanj 70,6 milijona do največ 113 milijonov tolarjev, če bi bili uporabniki razvrščeni na spodnji oz. zgornji meji razpoložljivega fonda delovnih ur oskrbe. Primerjalne ocene nakazujejo, da ocenjeni stroški projekta ne odstopajo bistveno od stroškov, ki jih javnofinančne blagajne financirajo iz obstoječih virov. V primerjavi z zavodomHrastovec so letni stroški Projekta 48 manjši za 4,7 milijona tolarjev.Glede na ocenjene obstoječe možne vire oziroma stroške so stroški dela približno enaki, če upoštevamo, da predstavljajo približno 80% celotnih stroškov, kot jih praviloma financirajo socialne blagajne. V primerjavi s Predlogom za uvedbo sistema financiranja dolgotrajne nege so stroški dela Projekta 48 višji za 14,8 milijona tolarjev pri najnižji ceni oziroma za 8,6 milijona tolarjev pri najvišji ceni dela iz Predloga. Z upoštevanjem enake distribucije in enake cene delovnih ur se omenjene razlike zmanjšajo za okoli 3,8 milijona tolarjev. Po opravljenih primerjavah izgledajo predpostavke Projekta 48 realistične in da je mogoče stroške financirati pretežno iz obstoječih virov ob ustreznem usklajevanju sredstev proračunov in blagajn socialnega zavarovanja. Poleg sredstev za izvedbo projekta bodo v zvezi s projektom nastali tudi stroški njegovega organiziranja. To so neposredni stroški vodenja projekta in delovanja projektnega sveta in komisije za neposredno financiranje, ki jih je potrebno zagotoviti v okviru projekta ali ustanove, kjer bo projekt potekal. Pri izvedbi projekta je potrebno zmanjšati in ustrezno porazdeliti operativna in finančna tveganja na interesne nosilce v projektu. Tveganja pri uporabnikih zmanjšuje dosledno in natančno informiranje uporabnikov, sodelujoči partnerski odnos ter stabilno financiranje storitev. Raziskovalni del projekta prevzema tveganje v pogledu strokovnosti in doslednega izvajanja nalog. Financer in lokalne skupnosti zmanjšujejo tveganje s sodelovanjem v projektnem svetu ter z doslednim izpolnjevanjem obvez pri financiranju projekta. Drugo tveganje s katerim se soočamo je, še zlasti za tiste, ki prebivajjo v ustanovah, za uspešno preselitev so potrebna zagonska sredstva. Deloma bodo zadostovale nekatere dajatve kot npr. enkratna pomoč, deloma bi morali zagotoviti sredstva v projektu ali v ustanovah, kjer ljudje bivajo. Potrebne bi bile sistemske rešitve.
    Vrsta gradiva - elaborat, študija
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : Inštitut za socialno varstvo v sodelovanju s Fakulteto za socialno delo, 2004
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 1314405

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
Fakulteta za socialno delo, Ljubljana knjižnica
001.891 2004 Flaker V. Individualiziranje...
IN: 2000538 		prosto - na dom, čas izposoje: 21 dni
Fakulteta za socialno delo, Ljubljana čitalnica
ra 001.891 2004 FLAKER Vito
IN: 2000539 		prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico