DIKUL - logo
(UL)
  • Umetnost in norma : o logični naravi estetiške normativnosti
    Muhovič, Jožef
    Osnovno misel razprave ponazarja avtorjeva izhodiščna teza (hipo)teza:"Primarna naloga estetike ni formuliranje in predlaganje estetskih norm, ampak konceptualno pripravljanje pogojev, v katerih se ... take norme lahko razvijejo in praktično uveljavijo" Osrednji del razprave je posvečen logičnim razlogom zaradi katerih v estetiki ni možna absolutna ampak samo relativna,"mehka"normativnost, ki ima tako za estetiko kot za umetnost tudi mnogo neljubih stranskih učinkov. Analiza teh učinkov pripelje avtorja do ugotovitve, da naleti estetika na težave vsakokrat, ko je neposredno soočena scelovitio in kompleksno umetnostno realnostjo, ko skuša neposredno normirati umetnostno prihodnost in ko si prizadeva biti umetnosti neposredno koristna. V tej ugotovitvi pa tiči več kot dovolj razlogov za premislek o tem ali je nposredno vpletanje estetike v umetniško prakso za eumetnost in za estetiko vedno tudi optimalno. Avtor ta premislek izpelje tako, da analizira strukturo pogojev v katerih deljujeta umetnost in eststeika. pri tem se izkaže, da ima človeška kultura naravo, ustroj in lastnosti autopoetskega okolja (Maturana, Luhmann), katerega temeljna predpostavka je dobro urejen "promet" med čutno nazornostjo in pojmovno abstraknostjo. Izhajajoč iz tega spoznanja avtor v zadnjem delu razprave pokaže, da lahko estetika - in to prav zaradi narave njenih ciljev, metod in knceptov - v tem avtopoetskem oklju igra izjemno pomembno vlogo. Namreč nalogo največjega fermenta in katalizatorja avtopoetičnih kulturnih procesov.
    Vir: Filozofski vestnik. - ISSN 0353-4510 (Letn. 20, št. 3, 1999, str. 25-40)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 1999
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 13734189

vir: Filozofski vestnik. - ISSN 0353-4510 (Letn. 20, št. 3, 1999, str. 25-40)

loading ...
loading ...
loading ...