DIKUL - logo
(UL)
  • Dinamika pridelkov in bilanca hranil v statičnem poljskem poskusu v odvisnosti od sistema pridelovanja in gnojenja z dušikom : magistrsko delo = Yield dinamics and nutrient balance in a static field experiment in dependence on cropping system and nitrogen fertilization : master of science thesis
    Paulin, Jana
    Statistični trajni kolobarni poljski poskus s koruzo, pšenico in ječmenom je bil zasnovan leta 1992 na meljasto ilovnatih tleh v Jablah pri Ljubljani. V poskus, katerega zasnova so bili naključni ... bloki v 3 ponovitvah, so bili vključeni 3 sistemi pridelovanja: mineralno gnojenje (A), mineralno gnojenje in hlevski gnoj (B), mineralno gnojenje in podor koruznice/slame/oljne redkvice (C) ter 4 stopnje N odmerkov (NO-N3), ki so se spreminjale v odvisnosti od poljščine. Velikost osnovne parcelice je bila 30 m2. Rezultati so bili ovrednoteni z analizo variance za naključne bloke, LSD testom in regresijsko analizo. V obdobju 1993-95 smo proučevali vpliv različnih variant gnojenja na velikost in dinamiko pridelkov, vsebnost, odvzem in bilanco N, P2O5 in K2O po 1. rotaciji kolobarja, spremembe kemičnih lastnosti tal ter določili ekološko sprejemljivost variant gnojenja oz. sistemov pridelovanja. Ugotovili smo statistično značilen vpliv gnojenja z N na pridelek, vsebnost, odvzem ter bilanco N, P2O5 in K2O. Največji pridelki so bili doseženi pri odmerku N3 in najmanjši pri odmerku NO. V poskusu so bili pridelki koruze in pšenice največji med stopnjama N2 in N3, ki sta pri koruzi znašali 200-300 kg N/ha in pri pšenici 130-195 kg N/ha, medtem ko je bil pri ječmenu ustreznejši odmerek N2: 110 kg N/ha. Večji odmerki N so značilno povečali vsebnost N v pridelku poljščin. Zmanjševanje vsebnosti P s povečanimi odmerki N je bilo dokazano le pri koruzi, kjer je bil odstotek P največji pri odmerku NO. Vsebnost K v pšenični slami in ječmenovem zrnju je bila večja pri večjih odmerkih N, medtem ko v ostalih primerkih v poskusu ta trend ni bil ugotovljen. Koncentracija K v pridelku se je povečala, če je bila slama aplicirana skupaj z N (sistem C). Pri večjem odmerku N so bili odvzemi N, P2O5 in K2O večji zaradi pozitivnega vpliva N na pridelek. Diferencialni učinki dodanega minimalnega N so se v odvisnosti od odmerkov N in sistemov pridelovanja v povprečju rotacije gibali med 10 in 53%. Hlevski gnoj je pozitivno vplival na pridelek in odvzeme hranil pri koruzi in pšenici, pri ječmenu pa je bil večji vpliv zaorane slame. V povprečju so bili pridelki in bilance N, P2O5 in K2O najprimernejši pri varianti N2-HG, ki se je najbolj približala sonaravnemu kmetovanju.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [J. Paulin], 1998
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 1844857

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
BF, Centralna biotehniška knjižnica, Ljubljana Skladišče
M II 8129
IN: 01998055816
prosto - na dom, čas izposoje: 30 dni
BF, Oddelek za agronomijo, Ljubljana P Ma 629 prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...