DIKUL - logo
(UL)
  • Geneza tal na apnencih na Kočevskem : diplomska naloga
    Kralj, Polona
    Na področju Kočevskega smo raziskovali šest talnih profilov rjavih karbonatnih tal in rendizine, ki se nahajajo na karbonatnih kameninah različnih mezozojskih starosti. Pokarbonatna tla in rendizine ... nastajajo po kemičnem preperevanju, to je topljenjem apnencev in dolomitov. Netopne mineralne komponente iz teh karbonatnih kamenin ostanejo akumulirane na mestu,iz njih pa tekom dolge časovne periode in pod vplivom številnih tlotvornih dejavnikov nastanejo tla. Delež klastične komponente v apnencih in dolomitih, katere sem raziskovala, je bil izredno majhen - od 0,4 do 2,4% celotne kameninske mase, tla razvita na takšni poglagi so navadno, vsaj v začetku razvoja, zelo plitva. Naloga mojega diplomskega dela je bila oddvojitinetopno komponento iz apnencev in dolomitov, ter primerjati njeno mineralno sestavo z mineralno sestavo posameznih horizontov talnega profila nad matično kamenino. Raziskave so pokazale, da tvorijo netopne ostanke sledeči minerali: kremen, geothehit, klorit, illit, glinenci, amfiboli in fluorit. S primerjavo mineralne sestave netopnih ostanvkov in odgovarjajočih talnih profilov sem ugotovila, da so skoraj povsod prisotne iste mineralne komponente. V večini primerov zatorej lahko govorimo p (pravih) avtohtonih tleh. Le poredkoma opazimon v tleh obogatitev z določeno mineralno komponento,ki je bila semkaj najbrž prinešena iz bližnje okolice (talni profil št. 1 (kremen) in št. 3 (klorit)). Takšna tlaimenujemo paraautohtona. V nekaterih primerih sem opazila, da se določeni minerali, ki sem jih našla v netopnih ostankih matičnih kamenin v tleh ne pojavljajo. Odsotnost geothita (v talnem profilu št. 3 in št. 8) bi lahko pojasnili tako, da je železo tvorilo v tleh stabilne topne hidroksidne ali organske kompleksne spojine. Tudi fluorit (talni profil št. 3) v tleh nisem našla, vzrok za to pa je verjetno v njegovi relativno majhni mehanski in kemijski odpornosti. Količina posameznih mineralnoh komponent v tleh se spreminja od enega horizonta do drugega. Včasih opazimo enakomerno naraščanje ali zmanjševanje vsebnosti določenega minerala, drugje lahko vidimo da se je vtleh vršil proces spiranja (talni profil št. 4), največkrat pa je določena minimalna komponenta nenenakomerno porazdeljena po talnem profilu. Geneza tal je zelo zapleten proces, za njeno rekonstrukciojo pa so potrebna številna terenska opazovanja in laboratorijske analize, v sklop katerih spada tudi ta diplomska naloga.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : Univerza, VDO FNT, VTO Montanistika, 1981
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 196702

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
NTF, Oddelek za geologijo, Ljubljana Geologija
M KOVIČ Polona Geneza tal
IN: 000012745 		prosto - na dom, čas izposoje: 14 dni
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico