DIKUL - logo
(UL)
  • Optimalizacija gnojenja z dušikom in uničevanja krompirjevke pri semenskem krompirju (Solanum tuberosum L.) = Optimalization of nitrogen fertilization and haulm destruction at seed potato (Solanum tuberosum L.) : magistrsko delo : master of science thesis
    Dolničar, Peter
    Proučevali smo intenzivnost in čas gnojenja z dušikom, način uničenja krompirjevih stebel je bil spremljan kot dodatni dejavnik na podparcelah. Uporabili smo cv. 'sante' in cv. 'kennebec'.Preskušane ... intenzivnosti gnojenja so bile 0, 50, 100, 150, 200 in 250 kg N/ha. V letu 1993 smo preskusili reglone (diquat) 5 l/ha, reglone (diquat) 2,5 + 2,5 l/ha (drugič škropljeno po 10 dneh), reglone (diquat) 5 l/ha + 3% urea in gramoxone (paraquat) 5 l/ha,v letu 1994 pa še basto (glufosinat-amonij) 4 l/ha. Opravili smo naslednje analize in meritve: dinamiko rasti in razvoja, indeks listne površine s sunfleck ceptometrom, vsebnost nitratov v listnih pecljih in gomoljih z avtoanalizatorjem, pridelek, debelino in število gomoljev, učinkovitost uničenja krompirjevke, ostanke desikantov v gomoljih s HPLC in kakovost pridelanega semena serološko. Gnojenje z dušikom je vplivalo na rast listov in razvejenost stebel, ne pa na hitrost razvoja. V letih 1993 in 1994 je bil največji indeks listne površine 3,49 oziroma 3,05 pri cv. 'kennebec' ter 3,01 oziroma 2,95 pri cv. 'sante'. Vsebnost nitratnega dušika v rastlinah je naraščala s količino dodanega dušika. Najnižje ugotovljene vsebnosti nitratnega dušika v listnih pecljih so bile v letu 1994 pod 1000 ppm. Ciljna vrednost gnojenja je bila dosežena pri 140 do 160 kg N-min/ha. Pridelki upadajo pri obeh kultivarjih pri višjih in nižjih ravneh gnojenja. Obraščanje krompirjevke je močnejše pri višjih ravneh gnojenja. Po letu in pol so štirje vzorci krompirja iz leta 1993 vsebovali več kot 0,05 ppm diquata, en vzorec paje presegel dovoljeno vsebnost in je vseboval 0,11 ppm diquata. V letu 1994 je le en vzorec vseboval preveliko količino paraquata. Okužba semenskih gomoljev z virusom zvijanja krompirjevih listov leta 1993 je bila pred desikacijo 4%, po njej ob izkopu pa od 12 do 18%. Okužba z virusom zvijanja krompirjevih listov je bila v letu 1994 pri obeh kultivarjih zaradi upadanja števila listnih uši manjša kot leto prej pri cv. 'sante'.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [P. Dolničar], 1996
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 247144

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
BF, Centralna biotehniška knjižnica, Ljubljana Skladišče
M II 8091
IN: 01997055717
prosto - na dom, čas izposoje: 30 dni
BF, Oddelek za agronomijo, Ljubljana P Ma 585 prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...