DIKUL - logo
(UL)
  • Konformizem in odpor : Cerkev na Slovenskem med odporom režimu in konformizmom
    Juhant, Janez
    Komunistična revolucija je uveljavila svojo logiko nasilja, laži in podrejanja človeka. Uničenje vseh tradicionalnih postavk življenja človeka in družbe in tako tudi krščanstva so komunisti začeli že ... med vojno ter v prvih povojnih letih izpeljali z likvidacijo in izgonom vseh nasprotnikov. Podrediti se ali izginiti iz družbe je postalo vprašanje preživetja kristjanov in vseh demokratično čutečih ljudi. Tako se je vprašanje konformizma in odpora sistemsko razreševalo s privrženostjo (konformizmom) s Cerkvijo, ki je ostala edina (relativno svobodna in tolerirana) ustanova znotraj družbe s pred-znakom antikomunizma in odporom proti komunističnim diktatorjem. Ta začetni kontradiktorični bipolarizem se je kasneje preoblikoval v polarno nasprotje, znotraj katerega so skušali preživeti tudi vsestransko (idejno, moralno, politično in gospodarsko-socialno) vedno bolj diferencirani kristjani, ki so doživljali erozijo sistema tudi kot erozijo svoje moralne pokončnosti. Na drugi strani pa je bila erozija tudi iskanje osebne poti, ki je iz začetne homogene drže kristjanov v odporu režimu prehajal tudi v diferencirane odtenke, ki segajo v postkomunistično obdobje danes. Kristjanom je revolucija uničila velik del kulturne in naravne dediščine in njene posledice bomo čutili tudi v prihodnjem razvoju slovenske družbe. Novi (liberalno-globalizacijski) izzivi pa zahtevajo tudi novo opredelitev osebnega (postmodernega) krščanstva in na podlagi tega ureditev postmoderne krščanske strategi je, kjer bo treba na novo opredeliti, kaj pomeni v krščanstvu (katoliški Cerkvi) konformizem in odpor (tem sodobnim tokovom).
    Vir: V prelomnih časih : rezultati mednarodne raziskave Aufbruch (1995-2000) : Cerkev na Slovenskem v času komunizma in po njem (1945-2000) (Str. 257-276)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 2001
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 2833242

Vnos na polico