DIKUL - logo
(UL)
  • Literatura kot zavezujoča institucija in literarna veda kot odgovornost
    Škulj, Jola
    Razprava o literaturi kot repozitoriju zgodovinske zavesti izpostavlja temo kulturnega spomina, hkrati pa opozarja, da so branja kot individualna (singularna) vstopanja v besedila dejansko srečevanja ... z reinterpretiranimi zgodbami Mnemozine. Branje literature nas kot kompleksen proces izroča zapleteni materialnosti besedilnosti in njeni težko razložljivi pojavnosti umetniškega, v kateri je, kot pravi Heidegger,"resnica [...] navržena prihodnjim varovalcem, se pravi zgodovinskemu človeštvu" ("Izvir" 305).V navezavi na Ricoeurjevo razumevanje narativne identitete in Spanosovo hermenevtiko, ki heideggrovsko destrukcijo razume kot večji potencial odgovornosti, kot ga premore dekonstrukcijsko tekstualiziranje razlike, je v izpeljavi mogoče opozoriti na stališča dialogizma ter Bahtinovo misel, da se skozi izjave - in umetnost je zanj oblika izjave - "jezik pridruži zgodovinski neponovljivosti in nedokončani celoti logosfere" ("From Notes" 134).V tej osvetljavi je lažje razumeti, zakaj trdimo, da literatura obstaja kot zavezujoča institucija.
    Vir: Dušan Pirjevec, slovenska kultura in literarna veda : zbornik prispevkov s simpozija ob 90. obletnici rojstva Dušana Pirjevca, (Ljubljana, 29.-30. november 2011) (Str. 87-101)
    Vrsta gradiva - prispevek na konferenci ; neleposlovje za odrasle
    Leto - 2011
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 33323053

Vnos na polico