DIKUL - logo
(UL)
  • Nacionalna identiteta ni zapisana v genih, ampak v diskurzu
    Praprotnik, Tadej
    Identitete niso nekakšne stabilne in večne entitete, saj je za današnji čas značilno spoznanje o odsotnosti karšnihkoli trdnih tal, ki bi omogočala univerzalno identifikacijo. V vseh omenjenih ... identitetah prihaja do izraza tako imenovana "lepota skupnosti", ki posameznikom nudi osmišljenje njihovega obstoja. Tovrstne mehanizme bi lahko označili za mite, ki vztrajno ponavljajo zahtevo, da se morajo vsi ljudje prepoznati v svoji "vselej-že" večni sliki. Pomemben je tudi učinek samega prepoznavanja, saj posamezniki in posameznice sprepoznanjem postanejo to, za kar so se prepoznali, in s tem "za nazaj" potrdijo utemeljenost tovrstnih ideoloških mistifikacij, s čimer želimo opozoriti na performativno razsežnost, ki se skriva v ideoloških ritualih in diskurzih. V polju nacionalne identitete smo prikazali nekatere značilnosti naprimeru Slovenije, kjer se pogosto konkretne značajske lastnosti predstavijokot izraz, izpričevanje nečesa skritega, transcendentnega. Za klasičen primer v razpravi navedemo in analiziramo mit o slovenski poštenosti.V vseh omenjenih identitetah ideološko producirano "realnost" spremlja že omenjeni "vselej-že" učinek; tisto, kar je posledica navade, je predstavljeno kot nedvoumno znamenje narave, kar je hkrati moment samouresničujoče-se prerokbe, pri kateri je zgolj predpostavljeno ideološko verjetje spremenjeno v vednost. Vse identitete namreč same po sebi nič ne pomenijo, pomenijo zgolj to, kar lahko pojasnimo s serijo "pozitivnih" oznak. Kot smo poudarili v sklepu analize, je vsak poskus apriornega določevanja in pripisovanja identitete posamezniku in posameznici v samem temelju neustrezen.Prav zato tudi ideološki mehanizmi pogosto vodijo v smer esencializma in mističnosti, ki naj tovrstne argumente razoroži. Resnica identitet, predstavljenih v razpravi, je zato predvsem v njeni stalni poti redefiniranja in zanikanja, nekakšnega stalnega rezanja gnilega od zdravega, in ni, kot bi pričakovali, nekakšen cilj, ki ga lahko posamezniki in posameznice nekoč dosežejo.
    Vir: Časopis za kritiko znanosti. - ISSN 0351-4285 (Letn. 27, št. 197, 1999, str. 151-174)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle
    Leto - 1999
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 3486537

    Povezava(-e):

    Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si

vir: Časopis za kritiko znanosti. - ISSN 0351-4285 (Letn. 27, št. 197, 1999, str. 151-174)

loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico