DIKUL - logo
(UL)
  • V obzorju nemočnega Boga : Jonasovo pojmovanje Boga po Auschwitzu
    Globokar, Roman
    Hans Jonas je znan predvsem po svojih etičnih spisih, v katerih na novo definira človekovo odgovornost. Pričujoči članek osvetljuje absolutni etični imperativ iz Jonasovega teološkega ozadja. Jonas ... se kljub negativni izkušnji Auschwitza, ki pretrese tradicionalno judovsko pojmovanje Boga kot vsemogočnega Gospodarja zgodovine, noče odpovedati veri v Boga. V iskanju pojmovanja Boga po Auschwitzu oblikuje lastni mit o skrajnem samoizpraznjenju Boga. Na začetku se je Bog odločil, da se bo zaradi pustolovščine odpovedal svojemu božanstvu. Ob tem ne ve, kakšno smer bo ubrala njegova pustolovščina, ima pa notranji interes, da bi proces sveta uspel. S pojavom življenja, še na poseben način pa s pojavom človeka, se Bogu odprejo nove možnosti samoizkušnje. Bog trepeta ob stvarjenju človeka, saj ta lahko, zahvaljujoč razumu in svobodi, naredi konec božji pustolovščini. S to svojo razlago želi Jonas pokazati, da Bog ni kriv za zlo v svetu, še več, da je Bog povsem nemočen, kar zadeva dogajanje znotraj sveta. Dogajanje v svetu je položeno izključno v človeške roke. S tem je izključno človek odgovoren za prihodnost življenja na našem planetu. S takim pojmovanjem pa Jonas razosebi in razbožanstvi Boga, ki s svojim svetom pravzaprav nima več nobenega pravega odnosa.
    Vir: Bogoslovni vestnik = Theological Quarterly : glasilo Teološke fakultete v Ljubljani. - ISSN 0006-5722 (Letn. 66, št. 1, 2006, str. 43-61)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 2006
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 3730522

    Povezava(-e):

    https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/bv1-06.pdf
    http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NEWAIHYI

Vnos na polico