DIKUL - logo
(UL)
  • Izražanje izbranih mikro RNA pri bolnikih z restenozo femoropoplitealne arterije po perkutani transluminalni angioplastiki = Expression of selected micro RNAs in patients with restenosis of femoropopliteal artery after percutaneous transluminal angioplasty : magistrsko delo
    Vrščaj, Lucija Ana
    Periferna arterijska bolezen (PAB) je zoženje arterij, najpogosteje v nogah. Običajno se pojavi pri napredovani oziroma generalizirani aterosklerozi, ki je vodilni vzrok smrti pri srčno-žilnih ... boleznih. Neposreden vzrok za nastanek PAB še ni znan, vodilna pa je teorija o poškodbi žilne stene, kateri sledi vnetni odgovor. Terapevtski pristop pri bolnikih s PAB običajno vključuje tudi endovaskularni poseg za razširitev arterije, to je perkutana transluminalna angioplastika (PTA). Uspešnost PTA ocenimo glede na pojav restenoze, torej ponovne zožitve arterij, kar se običajno pojavi v prvih šestih mesecih po posegu in prizadene kar tretjino bolnikov. Mehanizmi, ki sodelujejo pri PAB in restenozi, so še dokaj neraziskani, raziskave pa se sedaj usmerjajo tudi v mikro RNA (miRNA), ki sodelujejo pri endovaskularnih vnetnih procesih. miRNA so majhne nekodirajoče molekule, ki regulirajo izražanje genov po transkripciji. Zadnje raziskave so pokazale, da določene miRNA sodelujejo pri procesih ateroskleroze, predvsem pri diferenciaciji, rasti, proliferaciji in apoptozi vaskularnih celic. Namen naše naloge je bil ugotoviti, ali so tiste miRNA, ki sodelujejo pri procesih ateroskleroze in PAB, povezane tudi s procesom restenoze. Z obratno transkripcijo (RT) in kvantitativno verižno reakcijo s polimerazo v realnem času (qPCR) smo spremljali spremembe v izražanju treh miRNA: miRNA-590-5p, miRNA-1202 in miRNA-21 pri pacientih s PAB po angioplastiki femoropoplitealne arterije. V raziskavo smo vključili 123 bolnikov, in sicer 50 žensk in 73 moških, starih od 32 do 88 let. Bolnike smo glede na rezultate ultrazvočnega pregleda razdelili v dve skupini, z restenozo in brez nje. Rezultati so pokazali, da je restenozo v obdobju 12 mesecev po PTA doživelo 72 (59%) preiskovancev. Restenoza se je enako pojavljala pri obeh spolih in pri različni starosti, se je pa prej pojavila pri ženskah, in sicer je 6 mesecev po PTA restenozo doživelo 51% žensk in le 31% moških. Po 12 mesecih pa te razlike ni bilo več. Pri bolnikih, ki so doživeli restenozo, so bili nivoji izbranih miRNA po angioplastiki višji kot pri tistih, ki restenoze niso doživeli. Pri nobeni od preučevanih miRNA ni bilo signifikantne razlike med bolniki z restenozo in tistimi brez nje v času 1 mesec po PTA. Razlika se je pojavila 6 mesecev in 12 mesecev po PTA. Vse izbrane miRNA bi lahko bile potencialni napovedni kazalnik za restenozo, zato smo v model logistične regresije vključili spremembe v ekspresiji vseh miRNA po PTA. Najboljši napovedni kazalnik je sprememba v izražanju miRNA-1202, in sicer čim bolj se poveča njeno izražanje po PTA, tem večja je verjetnost za restenozo.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [L. A. Vrščaj], 2019
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 4803953

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
Fakulteta za farmacijo, Ljubljana Knjižnica
mlab 616 VRŠČAJ L. A. Izražanje 210
IN: 0016316
prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...