DIKUL - logo
(UL)
  • Vpliv intervencij kliničnega farmacevta na uporabo potencialno neprimernih zdravil pri starostnikih z duševnimi motnjami v Zdravstvenem domu Ljutomer = Impact of clinical pharmacist interventions on the use of potentially inappropriate medications in the primary Health Centre Ljutomer in elderly patients with mental disorders : kohortna retrospektivna raziskava : a cohort retrospective study : magistrska naloga : masgter's thesis
    Nemec, Alja
    Potencialno neprimerna zdravila (PIM), so tista zdravila, pri katerih tveganja ob uporabi presežejo želene koristi zdravljenja in se pogosto pojavljajo pri starejših odraslih. Med skupino zdravil, ki ... predstavljajo PIM, so psihofarmaki najbolj pogosto zastopana skupina, kar nakazuje na povečano potrebo za ukrepe in možnosti racionalizacije in optimizacije zdravljenja z zdravili na tem področju. Glede na dosegljive podatke raziskav, lahko uporaba PIM vodi v številne neželene učinke, nepotrebne hospitalizacije, vpliva na umrljivost in viša stroške zdravljenja. Vključevanje kliničnega farmacevta v zdravljenje z zdravili z uporabo storitve farmakoterapijskega pregleda, predstavlja enega izmed najpomembnejših načinov zmanjševanja PIM, kar je bilo dokazano v nekaterih raziskavah, a nam primanjkuje podatkov o vplivu kliničnega farmacevta na število PIM pri starejših bolnikih z duševnimi motnjami in polifarmakoterapijo. Glavni namen raziskave je določiti delež sprejetja farmacevtovih intervencij, raziskati razširjenost PIM ter ovrednotiti vpliv predlaganih intervencij kliničnega farmacevta na razširjenost PIM med starejšimi odraslimi z duševnimi motnjami. Izvedli smo retrospektivno, neintervencijsko, opazovalno kohortno raziskavo, v katero smo vključili bolnike ZD Ljutomer. Vključeni vzorec predstavljajo bolniki, starejši od 65 let, s polifarmakoterapijo in vsaj enim predpisanim zdravilom za zdravljenje duševnih motenj ter z vsaj eno diagnozo duševne motnje, ki so bili obravnavani pri kliničnem farmacevtu v obdobju raziskave. S pomočjo kliničnih izvidov in ostale medicinske dokumentacije smo si zabeležili podatke o terapiji in diagnozah bolnikov, ter intervencijah predlaganih s strani kliničnega farmacevta. S pomočjo Priscus liste in Beersovih kriterijev smo izračunali razširjenost in strukturo PIM med bolniki, ter izdelali napovedni model vpliva upoštevanja farmacevtovih intervencij na zmanjšanje števila PIM po farmakoterapijskem pregledu zdravil. Od 99 bolnikov, vključenih v raziskavo, jih je vsaj 1 PIM v terapiji prejemalo 69,7 % bolnikov glede na Priscus listo oz. 92,9 % bolnikov glede na Beersove kriterije. Najpogosteje razširjena skupina PIM je bila skupina benzodiazepinov in benzodiazepinom sorodna zdravila (t.i. %z%-zdravila). Zdravniki so skupno sprejeli 44,0 % vseh predlaganih intervencij. Intervencije kliničnega farmacevta so privedle do zmanjšanja števila PIM glede na Priscus listo za 21,1 % in glede na Beersove kriterije za 17,3 % (p < 0,05). Bolniki, pri katerih zdravniki predlogov kliničnega farmacevta niso upoštevali v celoti, so imeli v primerjavi z ostalimi bolniki, večje razmerje obetov za PIM glede na Beers kriterije (razmerje obetov = 3,8, interval zaupanja 1,4-10,1) in statistično neznačilno manjši obet za PIM glede na Priscus listo (razmerje obetov = 2,8, interval zaupanja 1,0-8,2). Rezultati raziskave dokazujejo pozitiven vpliv intervencij kliničnega farmacevta na kakovost zdravljenja z zdravili v smislu zmanjšanja števila zdravil, števila PIM glede na Beers in Priscus listo ter tako potrjujejo smotrnost navedenih intervencij v kliničnem okolju.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [A. Nemec], 2020
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 4877681

    Povezava(-e):

    https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113692

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
Fakulteta za farmacijo, Ljubljana Knjižnica
emšf 615 NEMEC ALJA Vpliv 814
IN: 0016460 		prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico