DIKUL - logo
(UL)
  • Slovenska literarna veda v literarnovednih zbornikih 2000-2009 : diplomsko delo
    Perinović, Maja
    Analiza literarnovednih zbornikov, izdanih v letih 2000-2009, oz. člankov je pokazala naslednje rezultate, ki jih je mogoče posplošiti na zbornike in razumeti kot splošne poteze zborniških ... publikacij: Žajpogostejši povod za nastanek zbornika je bil simpozij, organiziran v različne namene, saj je bilo v ta namen izdanih 71 % zbornikov, predvsem pa je šlo za vsakoletna srečanja na določeno tematiko. Žajvečje število zbornikov so izdali Center za slovenščino Oddelka za slovanske jezike Filozofske fakultete v Ljubljani (16,1%), Slavistično društvo Slovenije (12,6 %) ter ZRC SAZU (10,3 %), kar kaže na primat teh institucij v nacionalni literarni vedi. To je razumljivo, če se ozremo na razvoj stroke. Žlede značilnosti zbornikov velja, da je večina, tj. 80 % vseh zbornikov, opremljena z uvodno besedo urednika, velika večina pa vsebuje tudi slikovne ter tabelarične prikaze. Žajveč zbornikov je slovenskih, kar 84 %, med katerimi je 54 % takšnih, ki imajo tudi vse članke napisane v slovenskem jeziku; preostali delež predstavljajo dvojezični ter tujejezični zborniki. Ugotovitev je spodbudna, obenem pa kaže na to, da bi bilo energije potrebno usmeriti tudi v več tujejezičnih objav, kar bi prispevalo k večji prepoznavnosti domačih raziskovalcev, njihovih izsledkov v drugojezičnih prostorih. Žed 11 različnimi jeziki, v katerih so napisani prispevki, zavzema največji delež slovenščina, kar 83,6 %, kar je bilo mogoče pričakovati. Je pa za prepoznavnost slovenske literarne vede zunaj meja pomemben tudi podatek, da je 4,9 % člankov objavljenih v angleščini, 2,9 % pa v nemščini, čeprav bi bilo verjetno spet vredno razmišljati v smer večjega števila tujih oz. dvojezičnih objav, ki ne bi zapostavile slovenščine, bi pa dale večji poudarek tudi drugim/tujim jezikom. ŽvClanki v večini primerov nisoopremljeni ne z izvlečkom ne s povzetkom. Brez izvlečka je 58,6 % člankov,brez povzetka pa kar 60,9 %, kar pomeni, da zahtevam strokovnega pisanja ni povsem zadovoljeno. Ž zbornikih je bilo objavljenih 1555 literarnovednih člankov, ki predstavljajo 67 % vseh objavljenih člankov, kar kaže na aktivnost na literarnovednem področju. Žßkupno je v desetletnem obdobju objavljalo 1159 avtorjev, 455 pa je bilo različnih. Število kaže na večkratno pojavljanje nekaterih imen s področja literarne vede. Med najpogostejšimi zasledimo Marijo Stanonik, Ireno Novak Popov, Mirana Hladnika in Alojzijo Zupan Sosič. Žanimiva poteza literarnovednih člankov je, da v glavnem pripadajo enemu avtorju; samo 4 članki so imeli več avtorjev. Žed najpogostejšimi uredniki zbornikov se pojavljajo Miran Hladnik in Gašper Troha (oba s 5 zborniki). Uredniki v večini urejenih publikacij (55 % vseh zbornikov) prispevajo tudi svoje članke, le-ti pa predstavljajo 4,2 % vseh objav. Največ objav sta prispevala Marko Juvan in Gašper Troha, ki je tudi najbolj aktiven urednik in avtor. Večina avtorjev prihaja s Filozofske fakultete v Ljubljani ter z ZRC SAZU, ki skupno predstavljata 31,6 % vseh avtorjev, kar je mogoče utemeljiti z enakimi argumenti kakor njihov monopol pri zalaganju zbornikov. Želeža objav moških in ženskih avtorjev sta podobna.Žajveč prispevkov je bilo posvečenih slovenski književnosti v prozi, natančneje romanu ter kratki prozi, med posamezniki, ki so teme zbornikov, pa izstopata France Prešeren in Edvard Kocbek. Žajpogosteje citirani viri so monografije, v zadnjih letih pa je opazen porast elektronskih virov. Avtorji se pri navajanju sklicujejo predvsem na literaturo, starejšo od 31 let (29,8 %). Prevlada referenc v slovenščini na eni strani kaže na zadostno število domače strokovne literature (54,8 % vseh referenc), na drugi strani pa poraja vprašanje glede poznavanja sorodnih in tujejezičnih raziskav, razgledanosti domačih raziskovalcev po tujih virih. Seveda pa je tudi vprašanje, koliko so posamezna področja pokrita, saj gre vendarle za nacionalno vedo. Žed najpogosteje citirane avtorje se uvrščata Janko Kos ter Boris Paternu. Največkrat je kot avtorico avtocitatov zaslediti Alojzijo Zupan Sosič. Analiza je pokazala pomanjkljivosti predvsem na treh področjih. Enotno uredniško politiko imajo tisti zborniki, ki imajo poleg glavnega/odgovornega urednika tudi uredniški odbor in/ali uredniški svet in ki izhajajo vsako leto (Slavistični zbornik, SSJLK,Obdobja) ali pa gre za posebne izdaje strokovnih revij (Primerjalna književnost in Slavistična revija). Vendar pa bi to morala biti tudi spodbuda ostalim zbornikom, da standardizirajo navodila in objave. V ozki zvezi s tem je citiranje, saj je to tudi posledica neizoblikovanih standardov pri zbornikih. Avtorji nemalokrat ne ločijo med viri in literaturo,le-to pa navajajo na različnih mestih v članku. ŽKrivdoŽ za tako stanje je verjetno najbolj mogoče pripisati urednikom, ki se pri zbornikih menjavajo, tako da bi bilo potrebno poskrbeti za enotna navodila. Del odgovornosti pa nosijo tudi strokovnjaki, ki bi vendarle morali poznati in predvsem upoštevati pravila strokovnega pisanja. Tretja pomanjkljivost se nanaša na opremljenost člankov s povzetki v angleškem jeziku, ki ga avtorji v večini primerov ne napišejo, enako velja tudi za izvlečke (UDK vrstilce ter ključne besede), kar naj bi bile vse konstituente strokovnega in znanstvenega članka.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [M. Perinović], 2012
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 50060386

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana OHK - Slovenistika in slavistika
 D-L 2094 PERINOVIĆ M. Slovenska 		prosto - za čitalnico
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana OHK - Slovenistika in slavistika
 D-L 2094/CD PERINOVIĆ M. Slovenska 		prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico