DIKUL - logo
(UL)
  • Fluktuacije populacij divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v odvisnosti od pretekle rabe tal in strukture gozdov v jugovzhodnih Alpah : doktorska disertacija = Fluctuation of Capercaillie (Tetrao urogallus L.) population in relation to past land use and forest structures in the South-East Alps : doctoral dissertation
    Čas, Miran
    Primernost habitatne rabe gorske gozdne krajine se odraža v populacijski gostoti ogroženih živalskih vrst. Disertacija proučuje vpliv spreminjanja rabetal in razvoja alpskih gozdov od obdobja ... fužinarstva in malogozdne pašne krajine v 18. stoletju do današnje sekundarne gozdne krajine na časovno-prostorske fluktuacije populacije (pop.) divjega petelina (Tetrao urogallus L.) na Slovenskem. Fluktuacije pop. proučuje z avtokorelacijsko funkcijo (ACF) in z dinamiko gostote uplenjenih samcev iz lovske statistike med 1874-1984 ter z analizo migracij pop. iz arhivskih zapisov in iz 3205 popisov rastišč (rast.) med 1979-2000. Vzroke fluktuacij analizira z avtokorelacijo časovnih vrst (CCF) osnovnih kazalnikov hab. in ogroženost hab.s prostorsko analizo aktivnosti rast. Primernost hab. zgradb gozdov v 2000analizira iz podatkov ZGS ter iz popisov 35 spremenljivk hab. na 370 rast.ploskvah (r=300 m) v alpskem arealu v primerjavi s 35 ploskvami v dinarskem. Divji petelin (d.pet.) živi v alpskem in dinarskem fitogeografskem območju, med 400-1600 m n.m., površine potencialnih hab. v deželah po 1874 so obsegale od 25-31 %. Gostota uplenjenih samcev je naraščala do 1911, za 3- krat (na 1,2/10 km?), med 1916 in 1925 je dosegla dolgoletni maksimum (d.max.g.), po 1933 je trajno upadala, kar potrjujejo migracije pop. v robna območja (p<0,02). ACF analize potrjujejo 5-12 letne cikluse (p<0,05) in obstojsrednjih ciklusov, med 1976-2000 z dolžino 18-let (p<0,01***), z maksimumom v 1991. Od 1980 do 2000 je ugotovljena velika ogroženost pop., delež aktivnih rast. je upadel za 50 %, številčnost za 37%. Od 681 znanih rast. v letu 2000 je le še 42,4% aktivnih, 92 % (267 rast.) v alpskem in 8% (22) v dinarskem arealu. Alpska pop. se krči v višje lege, nad 1200 m z gostoto 7-10 ptic/10 km?, dinarska v nižje med 1000-1200 m n.m. Odločilen vpliv na d.max.g. je imelo zaraščanje in pogozdovanje pašnikov in razvoj hab. iglastih gozdov (smreka) preko mej naravne razširjenosti ter izsekovanje v svetovni krizi po 1929. Simulacija razvoja površin nad 80 letnih hab. gozdov vobmočju JV Alp (10.456 ha) je potrdila pozitiven vpliv povečanja s 45% na 90%(1874-1925), pri stalni 62% gozdnatosti. Gozdnatost se je v 220 letih povečala za 55% območja gora (309 km?), na 82%, po 1783 zlasti na osojnih pobočjih in po 1848 na prisojnih. Naraščajoče letne temperature zraka so imelemed 1874-1913 pozitiven in med 1953-1984 negativen vpliv, podobno potrjujejo junijske temperature po 1960 v Kamniških Alpah. Potrjuje občasno negativen cikličen vpliv plenilcev, lisice in obeh vrst kun in po 1963 negativno korelacijo z gostoto divjega prašiča (p<0,04). Krčenje pop. v 2000 potrjuje razpad hab. s sušenjem drugotnih iglastih gozdov in vraščanjem avtohtonih listavcev (bukev). Delež aktivnih rast. po 200 m višinskih pasovih se odraža % površin hab. gozdov. V Alpah so hab. primerne razvojne faze debeljak, pomlajenec in prebiralni gozd, v dinarskem prebiralni gozd ni primeren. Z multivariatnimi analizami ugotavlja 9 vplivnih spremenljivk v alpskem in 3 v dinarskem habitatu. V Alpah so nujne jase (5%), mravljišča (3/ha), borovnica (20%). GDA razvršča rast. v 3 skupine aktivnosti po nadmorski višini, deležu iglavcev (60-97%), oddaljenosti gozdnih cest (200-400m) in gostoti podrtic (5/ha) (p<0,02). Fluktuacije pop. d.pet so kazalec pretekle rabe tal in razvoja hab. zgradb gozdov ter primernosti večnamenskega sonaravnega gojenja gozdov.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [M. Čas], 2006
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 567671

    Povezava(-e):

    http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/Cas_Lovec2008_91_5_242.pdf

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana GS II 624260 glavno skladišče prosto - za čitalnico
BF, Centralna biotehniška knjižnica, Ljubljana Skladišče
DR II 9383
IN: 02006056919 		prosto - na dom, čas izposoje: 30 dni
Gozdarski inštitut Slovenije, Gozdarska knjižnica, Ljubljana BFGO Knjižnica
DD 78
IN: 22006000262 		prosto - na dom, čas izposoje: 1 dni
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico