DIKUL - logo
(UL)
  • Izvor marmorja iz nekaterih slovenskih arheoloških najdišč : doktorska disertacija = provenance of marble from some Slovenian archaeological sites : Ph. D. thesis
    Jarc, Simona
    Marmor je bil v preteklosti zaradi svojega videza in primernih lastnosti ter relativne razširjenosti pogosta in zelo cenjena gradbena surovina, še posebnov času grške in rimske civilizacije. O ... njegovi veliki vrednosti priča dejstvo, da ga niso uporabljali le v bližini kamnolomov, temveč so ga transportirali tudi na velike razdalje. Ker je bila Slovenija del rimskih provinc, je tudi na našem ozemlju precej arheoloških najdišč, kjer je bil kot gradbeni in/ali okrasni kamen uporabljen prav marmor, med njimi tudi preiskovani arheološki vzorci iz rimske nekropole Šempeter pri Celju (trije vzorci) ter fasad cerkva v Črešnjevcu (dva vzorca) in Šmartnem na Pohorju (dva vzorca). Izvor tega marmorja je bodisi lokalen (Pohorje), ali pa gre za transport z oddaljenejših kamnolomov, najverjetneje iz sosednje Avstrije po plovnih poteh - rekah. Edini slovenski vir marmorja prestavljajo regionalno metamorfne kamnine Pohorja, kjer se marmor pojavlja v obliki posameznih leč med gnajsi in blestniki. Za njihovo karakterizacijo, kot tudi ugotavljanje lokalne variabilnosti, so bill odvzeti vzorci iz štirih vzhodnopohorskih nahajališč (Rimski kamnolom, Zgornja Nova vas, Bojtina in Spodnji Bojčnik) ter nahajališča Črešnova na južnem delu Pohorja. Opravljene so bile mineraloško-petrografske, katodoluminescenčne in geokemične analize, analize izotopskih sestav ogljika in kisika ter določitev vsebnosti mangana v kalcitu s pomočjo elektronske paramagnetne resonančne spektroskopije. Pohorski marmorji so relativno čisti kalcitni marmorji z mešano, homeo do heteroblastično strukturo in mozaičnim videzom, z vmesnimi lečami dolomita. Karbonati predstavljajo preko 95 % vseh mineralov, med primesnimi minerali (pod 5 %) prevladujejo kremen, silikati (sljude, monoklinski pirokseni, amfiboli, titanit, epidot/klinozoisit, glinenci) in železovi oksidi in sulfidi. Od akscesornih mineralov lahko s prostim očesom zasledimo muskovit in flogopit, kremen in pirit oz. železove Aside. Pohorski marmorji imajo značilno mineralno združbo: kalcit (dolomit), tremolit in monoklinski piroksen, kar kaže na srednjo stopnjo metamorfoze in amfibolitni facies. Glede na velikost mineralnih zrn (največja zrna so od 1,2 do 6 mm) spadajo pohorski marmorji med srednje do debelozrnate. Značilna je velika heterogenost velikosti mineralnih zrn v vseh preiskovanih pohorskih nahajališčih. Tudi geokemična sestava vzorcev s Pohorja ne We lokalne variabilnosti - clusterska analiza je potrdila rezultate t-testa enakosti populacijskih povprečij. Glede na vsebnosti SiO2, A1203, Fe203, MgO, CaO, K2O, MnO, žarilne izgube, celotnega C in S (metoda ICP-MS), Cr, Rb, Sr, U, Zr,Y, Ba, Cu, Pb, Zn in Ni (metoda ICP-ES), kakor tudi velikosti karbonatnih zrn marmorjev iz posameznih nahajališč med seboj ne moremo razlikovati. Glede na vsebnost stabilnih izotopov ogljika pa ima marmor južnega Pohorja (nahajališče Črešnova) višje vsebnosti težjega izotopa (1,61 do 2,3 %o glede na PDB), vzhodnopohorski pa vsebnosti delta 13C od 0,11 do 1,25 %o. Razmerja kisikovih izotopov znašajo od -15,62 do -6,45 %o glede na PDB skozi celoten pohorski kompleks. Glede na mineraloško-petrografske in geokemične lastnosti so vsi preiskovani vzorci iz arheoloških najdišč podobni pohorskim marmorjem,ki tako lahko predstavljajo njihovo provenienco. Vsebnosti delta 13C v dveh vzorcih iz šempetrske nekropole pa kažejo na južnopohorsko nahajališče Črešnova, medtem ko provenience tretjega vzorca iz Šempetra ter vseh vzorcev iz Črešnjevca in Šmartna na Pohorju ne moremo tako natančno določiti. Tudi rezulati EPR spektroskopije so potrdili, da preiskovani arheološki vzorec najverjetneje izhaja s Pohorja, s čimer lahko tudi potrdimo arheološke informacije glede pridobivanja naravnega kamna že v antiki.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [S. Jarc], sep. 2006
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 582238

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana GS II 623892 glavno skladišče prosto - za čitalnico
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani 52047/1657 Skladišče
IN: 320070049 		prosto - na dom, čas izposoje: 14 dni
NTF, Oddelek za geologijo, Ljubljana Geologija
DD JARC Simona Izvor marmorja
IN: 000014112 		prosto - na dom, čas izposoje: 14 dni
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico