DIKUL - logo
(UL)
  • Evropeizacija izobraževanja in priznavanje rezultatov učenja [Elektronski vir] : doktorska disertacija
    Mikulec, Borut
    V doktorski disertaciji delimo mnenje novejših spoznanj v teoriji izobraževanja odraslih o tem, da so raziskovalci posvetili (pre)malo pozornosti pomembni vlogi EU pri oblikovanju skupnega evropskega ... izobraževalnega prostora in evropske politike izobraževanja odraslih. V tem kontekstu izpostavimo, da izobraževanja odraslih danes zaradi procesov globalizacije in evropeizacije ni več mogoče razumeti zgolj kot nacionalno stvar posameznih evropskih držav, ampak da to predstavlja odraz kompleksnih odnosov in dialoške napetosti, ki se vrši med nadnacionalno in nacionalno ravnjo kot izmenjava politik med omrežji ljudi, idejami in praksami po Evropi, v katere so vpeti evropski, transnacionalni, nacionalni in lokalni akterji. V tem okviru raziskujemo, kako formiranje evropskega izobraževalnega prostora in evropske izobraževalne politike vpliva na priznavanje formalno, neformalno in priložnostno pridobljenega znanja" oz. t. i. rezultatov učenja", pri čemer se osredotočamo zlasti na povezavo med ogrodjem kvalifikacij in priznavanjem neformalno in priložnostno pridobljenega znanja. Ker v prvi vrsti raziskujemo aplikativne diskurze evropske izobraževalne politike, ki so največkrat izraženi kot "panaceja", razumevanje le-teh preučujemo in ovrednotimo z vidika širših teoretskih diskurzov. Izhajamo iz dveh paradigem kvalitativnega raziskovanja oz. dveh novejših teoretskih tradicij v izobraževanju odraslih, to je kritične teorije in postmodernizma (poststrukturalizma), da bi kritično ovrednotili preučevane koncepte, ki se vzpostavljajo z evropeizacijo izobraževanja. V okviru teh dveh preučujemo predvsem vprašanja o znanju, moči (oblasti), izobraževanju odraslih, vseživljenjskem učenju, opolnomočenju in emancipaciji ter priznavanju neformalno in priložnostno pridobljenega znanja. Temeljna teza disertacije se glasi, da se pod procesi globalizacije in evropeizacije oblikujeta skupen evropski izobraževalni prostor in evropska izobraževalna politika, v okviru katerih se kot ključen cilj vzpostavlja merljivost in uporabnost znanja za prilagajanje spremembam na trgu dela in v družbi. V dokazovanju teze pokažemo, da skupni evropski izobraževalni prostor in evropska izobraževalna politika vključujeta: a) procese prilagajanja in adaptacije nacionalnih izobraževalnih politik v skladu z evropskimi politikami in procesi, b) infiltracijo politik (dominantnih) držav članic pri oblikovanju skupne evropske izobraževalne politike ter c) horizontalno izmenjavo politik med omrežji ljudi, idejami in praksami po Evropi, v katere so vpeti evropski, nacionalni in lokalni akterji. Evropska izobraževalna politika se implementira preko t. i. mehke zakonodaje in z odprto metodo koordinacije ter bistveno vpliva na pojmovanje znanja in izobraževanja odraslih, oblikovanje zaželene forme subjektivnosti ter vzpostavlja novo obliko večnivojske vladavine v izobraževanju. Z vidika znanja utemeljimo, da je jezikovna igra performativnosti kolonizirala evropski izobraževalni prostor. V njem je znanje vse bolj opredeljeno z njegovo uporabno vrednostjo, postaja blago za izmenjavo in ni vrednota na sebi. V ospredju zanimanja je znanje kot končni rezultat izobraževanja in učenja, ki ga pridobivamo vse življenje v najrazličnejših kontekstih, pri čemer je bistveno zgolj to, da znanje oz. rezultate učenja "dokažemo". Glavna nevarnost takšnega razumevanja znanja je v njegovi redukciji na en sam sistem in kriterij učinkovitosti, to je finančno in tehnološko učinkovitost, ki spodbuja instrumentalno vrednost znanja in krepi pragmatično-ekonomistično paradigmo izobraževanja odraslih. V tem okviru tudi namen izobraževanja odraslih postaja vse bolj instrumentalen; izobraževanje je instrument za doseganje evropskega reda konkurenčnosti in želenih subjektivitet odraslih, to je vseživljenjsko učečih se fleksibilnih delavcev in državljanov. Vpliv evropeizacije izobraževanja preučujemo na teoretični in empirični ravni na primeru dveh iniciativ, pomembnih za izobraževanje odraslih; na primeru evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (EOK), ki je spodbudil pripravo ogrodij kvalifikacij v Evropi in premik k rezultatom učenja v vseh podsistemih začetnega in nadaljevalnega izobraževanja, ter na primeru priznavanja neformalno in priložnostno pridobljenega znanja (PNPPZ), ki naj bi omogočil vzpostavitev brezhibno delujočih sistemov PNPPZ v državah članicah EU. 1) Na primeru ogrodja kvalifikacij pokažemo, da v kolikor so rezultati učenja razumljeni kot "samostoječi elementi", ki izhajajo iz neoliberalnih teženj po ločevanju oblikovanja kvalifikacij od izobraževalnih programov in institucij, le-ti povzročajo deregulacijo, marketizacijo in poblagovljanje izobraževanja. V tem kontekstu ugotavljamo, da je EOK na eni strani prevzelo idejo ogrodja kvalifikacij in razumevanje rezultatov učenja kot samostoječih elementov od anglosaških držav, v katerih je ogrodje kvalifikacij povezano z neoliberalnimi težnjami po deregulaciji, marketizaciji in poblagovljenju izobraževanja, a po drugi strani pokažemo, da je EOK v večini evropskih držav" tudi v državah, ki smo jih vključili v primerjalno raziskavo in so pristopile k pripravi ogrodja kvalifikacij po uvedbi EOK (Danska, Nemčija, Portugalska, Slovenija)" spodbudilo nastanek "evropskega modela" NOK, za katerega je značilno, da uporablja rezultate učenja kot referenco, predstavlja predvsem komunikacijsko ogrodje, ki podpira evropsko primerljivost kvalifikacij, ter spodbuja razumevanje rezultatov učenja kot vgrajenih elementov v izobraževalne programe. 2) Na primeru PNPPZ pokažemo, da so v kontekstu evropeizacije izobraževanja rezultati učenja in ogrodja kvalifikacij prepoznani kot tista "čarobna palica", ki naj bi omogočila vzpostavitev učinkovitih sistemov PNPPZ v evropskih državah. V tem okviru ugotavljamo, da v kolikor je sistem PNPPZ zastavljen preozko "utemeljen zgolj na standardiziranih in vnaprej določenih rezultatih učenja (standardih znanja)", ne zmore zaobjeti različnih kontekstov neformalno in priložnostno pridobljenega znanja, kakor tudi ne uresničiti ciljev, zaradi katerih se v evropskem prostoru sistem PNPPZ sploh vzpostavlja. V primerjalni raziskavi prav tako pokažemo, da v državah, ki so sistem PNPPZ povezale z NOK in rezultati učenja (Združeno kraljestvo (Anglija), Francija, Portugalska), prevladuje "kvalifikacijsko/kreditni model" PNPPZ, ki obsega zgolj tisto znanje, ki je evidentirano v standardiziranih in vnaprej določenih rezultatih učenja.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [B. Mikulec], 2015
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 64585826

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana OHK - Pedagogika in andragogika
374.7 MIKULEC B. Evropeizacija 		ni za izposojo
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico