DIKUL - logo
(UL)
  • Stratigrafsko - sedimentološki razvoj jurskih in krednih kamnin v dolini reke Mirne : diplomsko delo = stratigraphic - sedimentologic evolution of Jurassic and Cretaceus successionsin the river Mirna valley
    Iveković, Aljaž
    V okviru diplomske naloge sem posnel dva geološka profila preko jurskih in spodnjekrednih plasti, ki se nahajata v dolini reke Mirne, med krajema Gabrjein Jelovec. Poleg profilov sem izdelal tudi ... geološko karto širše okolice, ki zavzema približno 1 km2. Regionalno geološko pripada preiskovano območje Zunanjim Dinaridom oz. prehodnemu območju med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi, kjer se menjavata klastična in karbonatna sedimentacija. Ozemlje leži na prehodu Posavskih gub v Krški bazen oziroma v Srednjemadžarski coni. Ozemlje Slovenije je v juri in kredi pripadalo južnemu pasivnemu kontinentalnemu robu Tetide. Razdeljeno je bilo na tri večje paleogeografske enote: Dinarsko karbonatno platformo, Slovenski bazen in Julijsko karbonatno platformo, ki se je v spodnji juri potopila in nastal je Julijski prag. Paleogeografsko pripada raziskovano območje vzhodnemu delu Slovenskega bazena, ki se v različnem obsegu pojavlja na območju Slovenije od srednjega triasa do zgornje krede. V spodnji juri je na tem območju nastajala krikovska formacija, ki jo označujejo presedimentirani apnenci. Apnenčev material se je transportiral s turbiditnimi tokovi iz plitvovodnih okolij, najverjetneje iz bližnje Dinarske karbonatne platforme. Za obdobje srednje jure je značilna stratigrafska vrzel, ki je najverjetneje posledica erozije turbiditnih tokov v srednji in zgornji juri. V obdobju med callovijemin spodnjim tithonijem so bile v bazen presedimentirane večje količine plitvovodnega apnenčevega materiala. Večji del zgornjejurskih plasti predstavljajo debelozrnate breče, nad katerimi so z erozijskim kontaktom odloženi kalkareniti z ooidi. Izvorno območje presedimentiranih apnencev so bile ooidne plitvine Dinarske karbonatne platforme. Na meji med spodnjim in zgornjim tithonijem je prišlo do regionalne spremembe iz kremenične v karbonatno pelagično sedimentacijo, ki je značilna za vse bazenezahodne Tetide. Tako so v zgornjem tithoniju in v začetku krede na celotnem območju nastajali pelagični apnenci tipa biancone. Spodnjekredne plasti, ki se zvezno nadaljujejo nad apnenci tipa biancone, so zastopane z menjavanjem lapornatih apnencev, laporovcev, breč in kalkarenitov in kažejo na povečan vnos terigene komponente in resedimentacijo starejših apnenčevih plasti. V zgornjem delu se pojavljajo še črni mikritni apnenci in črni glinavci, ki so najverjetneje povezani z globalnim anoksičnim dogodkom v aptiju in albiju. Primerjava jurskih in spodnjekrednih plasti v dolini reke Mirne in v zahodnem delu Slovenskega bazena je pokazala, da pripadajo jurske plasti v dolini reke Mirne proksimalnemu bazenskemu razvoju, medtem ko spodnjekredne plasti kažejo na bolj distalen razvoj glede na razvoj v zahodnem delu Slovenskega bazena. Primerjava preučevanega območja s profilom Laze pri Boštanju kaže na bolj proksimalen razvoj jurskih plasti v profilu Laze, medtem ko sta razvoja v kredi dokaj podobna.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [A. Ivekovič], jun. 2008
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 742238

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
NTF, Oddelek za geologijo, Ljubljana Geologija
D IVEKOVIČ Aljaž stratigrafsko
IN: 000014496 		prosto - na dom, čas izposoje: 14 dni
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico