DIKUL - logo
(UL)
  • Lezenje in aktivacijski volumen PA6
    Bukošek, Vili
    Trajna deformacija pri natezni obremenitvi, tj. lezenje, je dejansko nadaljevanje orientacijskega raztezanja, vendar pri izredno majhnih hitrostih. Zdrsi molekulskih segmentov se dogajajo v ... potencialnih aktivacijskih volumnih, tj. območjih v katerih potekajo mikrolezenja in sestavljajo makroskopski pojav lezenja. Izračun aktivacijskega volumna je mogoč na osnovi Eyringovega modela lezenja z aktivirano dušilko, premikanje katere vodi aktivacijski pojav, oziroma na osnovi modela z Maxwell in Kelvin/Voigt elementoma v seriji. Model ponazarja nelinearno visokoelastično obnašanje snovi in predvideva, da je deformacija polimera toplotno vzbujen pojav, ki vključuje premikanje molekulskih segmentov prek energijskega praga. Dimenzijska nestabilnost PA6 monofilamentov je bila merjena z metodo lezenja pri različnih obremenitvah. Ugotovljene so bile odvisnosti ravnotežne hitrosti lezenja od napetosti ter izračunani aktivacijski volumni za različna raztezna razmerja, iz diagramov Sherby-Dorn. Aktivacijski volumni so za neraztezan PA6 monofilament velikostnega reda 52 ▫$nm^3$▫, za monofilamente z visokim razteznim razmerjem do 1.2 ▫$nm^3$▫. V primerjavi z visokomodulnimi PA6 vlakni so aktivacijski volumni 1.6 krat večji, kar je mogoče pojasniti z njihovo manjšo anizotropijo nadmolekulske strukture. Rezultati potrjujejo izrazito zmanjšanje lezenja z naraščanjem razteznega razmerja ter linearno odvisnost lezenja od napetosti monofilamentov. Spremembe aktivacijskega volumna V z razteznim razmerjem R je mogoče za PA6 dovolj natančno opisati s korekcijsko eksponentno enačbo ▫$V=a+bR^c$▫
    Vrsta gradiva - prispevek na konferenci
    Leto - 2000
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 806512