DIKUL - logo
(UL)
  • Glive kot odzivni in akumulacijski bioindikatorji onesnaženosti gozdnih rastišč v Šaleški dolini : doktorska disertacija = Fungi as sensitive and accumulative bioindicators of forest site pollution in the Šalek Valley : doctoral dissertation
    Al Sayegh-Petkovšek, Samar
    V Šaleški dolini in primerjalno na izbranih raziskovalnih območjih smo izvajali raziskave, kjer smo uporabljali glive kot odzivne (inventarizacija trosnjakov gliv; raziskave mikorize) in ... akumulacijske bioindikatorje (vsebnosttežkih kovin v trosnjakih gliv) onesnaženost gozdnih rastišč oziroma stanja gozdnega ekosistema. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo oblikovali naslednje zaključke: (a) glive so primerni bioindikatorji onesnaženosti gozdnih rastišč oziroma stanja gozdnega ekosistema. Kot akumulacijski bioindikatorji so izbrane vrste gliv uporabni kazalniki onesnaženosti gozdnih tal s težkimi kovinami (orjaški dežnik, jesenski goban, vijoličasta bledivka).Tudi tipi ektomikorize so lahko uporabni bioindikatorji okoljskih sprememb, ki jih povzročajo antropogeni in naravni stresorji (tip ektomikorizeCenococcum geophilum Fr. Ter tip ektomikorize iz rodu košutnic (g.Elaphomyces)). (b) Z uporabo gliv kot bioindikatorjev smo ugotovili oz. prepoznali spremenjeno stanje v združbi ektomikoriznih tipov in trosnjakov gliv na gozdni raziskovalni ploskvi Veliki Vrh. V združbah tipov ektomikorize prevladujejo tipi ektomikorize, ki jih tvorijo askomicete, ki so značilne za stresne razmere; med trosnjaki gliv pa smo evidentirali manjše število popisanih vrst gliv, manjše število ektomikoriznih vrst gliv in manjše številona onesnaževanje občutljivih vrst gliv v primerjavi z referenčno lokacijo (Ložnica). Tudi vsebnost Hg, As in Pb so v trosnjakih izbranih vrst gliv večje kot na ostalih območjih Šaleške doline. (c) Onesnaženost gozdnih rastišč vpliva predvsem na vrstno sestavo združb tipov ektomikorize in trosnjakov gliv ter povečuje sprejem težkih kovin v njihove trosnjake. Razlik v številu vseh kratkih korenin, številu določljivih (vitalnih) kratkih koreninin nedoločljivih kratkih korenin ter raznovrstnostjo tipov ektomikorizev talnih vzorcih z emisijsko ogroženih območji in referenčnih lokacij nismo dokazali. Neupoštevaje lokacije oziroma osutosti krošenj smo ugotovili, da je koreninski sistem ter pestrost ektomikoriznih združb večja v talnih vzorcih ob preučevanih bukvah v primerjavi s smrekami. Slednje povezujemo z večjo vitalnostjo bukve v primerjavi s smreko, saj je na gozdnih raziskovalnih ploskvah naravno rastišče bukve, ki so manj občutljive na vnos dušika, hkrati je tudi osutost njihovih krošenj manjša. (d) Kljub temu da je na podlagi izmerjenih vsebnosti težkih kovin v trosnjakih gliv razvidno, da sotrosnjaki gliv iz Šaleške doline obremenjeni s Cd in As ter neonesnaženi s Hg in Pb, pa je vpliv onesnaževanja na pojavljanje trosnjakov gliv in na ektomikorizo manj izrazit.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [S. Petkovšek], 2008
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 947670

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana GS II 703603 glavno skladišče prosto - za čitalnico
BF, Centralna biotehniška knjižnica, Ljubljana Skladišče
DR II 9465
IN: 02008057079 		prosto - na dom, čas izposoje: 30 dni
Gozdarski inštitut Slovenije, Gozdarska knjižnica, Ljubljana BFGO Knjižnica
DD 91
IN: 22009000012 		prosto - na dom, čas izposoje: 1 dni
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico