Že drugo leto v Sloveniji poteka vladni program, imenovan Program 5000, katerega namen je v petih letih vsako leto vključiti 5.000 brezposelnih v enega izmed programov poklicnega ali strokovnega izobraževanja. Načrtovalci projekta so zagotovili, da imajo vsi brezposelni možnost učne pomoči, ki naj bi jim pomagala pri odpravljanju težav ob ponovni vključitvi v izobraževanje. V šolskem letu 1998/99 je bila učna pomoč organizirana v 20 organizacijah v različnih krajih Slovenije, pretežno v takih, ki so že prej imeli razvito središče za samostojno učenje. Za to delo so bili kot mentorji praviloma izbrani brezposelni z višjo ali visoko izobrazbo. Presoja, da brezposelni potrebujejo dodatno pomoč, je vsekakor utemeljena: večinoma gre za odrasle, ki se že dalj časa niso izobraževali, zato potrebujejo pomoč pri obnavljanju pozabljenih temeljnih znanj, funkcionalno opismenjevanje, spoznavanje sodobne terminologije pri posameznih predmetih, dodatno razlago in tudi spodbude pri učenju. Da bi ugotovili, kako je učna pomoč potekala, kakšni so njeni učinki in morebitne pomanjkljivosti, je opravil Andragoški center Slovenije na pobudo Ministrstva za šolstvo in šport ter Zavoda RS za zaposlovanje analizo. Na njeni podlagi je mogoče ugotoviti , da bila sama zamisel o učni pomoči dokaj dobro izpeljana, če upoštevamo, da je nastala že po začetku šolskega leta in je bila izpeljana še v istem letu. Vsekakor pa sama izpeljava zahteva še nekatere korenite razmisleke in hkrati tudi spremenjeno ravnanje. Zlasti so vprašljivi dostopnost učne pomoči za brezposelne, kakovost sodelovanja vseh, ki lahko pripomorejo k odpravljanju težav brezposelnih na tem področju, način izbire mentorjev in njihovo usposobljenost za to vlogo.