Oblike naslavljanja so jezikovna sredstva, s katerimi v komunikacijskem procesu izražamo odnos do drugih, predvsem socialni odnos, ki obstaja med govorcem in naslovnikom (NGLE, 2009, 1250) ter temelji na moči ali solidarnosti (Brown in Gilman, 1960). Vendar pa se moramo zavedati, da so oblike naslavljanja zelo kompleksne. Nanje glede na sporazumevalni položaj vplivajo številni dejavniki (kulturni, družbeni, ideološki, čustveni). Klasična shema Browna in Gilmana (1960, 11) upošteva le bipartitno shemo (tú-usted za španski jezik), ne pa tripartitne (Carricaburo, 2015, 11), značilne za ameriške različice španščine. Z oblikami naslavljanja izražamo različne stopnje bližine ali distance, naklonjenosti ali nenaklonjenosti, spoštovanja ali nespoštovanja. Španska slovnica tradicionalno razlikuje naslavljanje za izražanje zaupanja ali familiarnosti (trato de confianza o familiaridad) in naslavljanje za izražanje spoštovanja (trato de respeto) (NGLE, 2009, 1250). Prav tako se upošteva recipročno (simetrično) in nerecipročno (asimetrično) naslavljanje (ibidem.).