V prispevku je prikazan motiv mesta v slovenski mladinski književnosti v štirih različnih obdobjih, od začetkov v prvem obdobju izvirne slovenske mladinske književnosti v drugi polovici 19. stoletja, v drugem obdobju oziroma v prvi polovici 20. stoletja, v tretjem obdobju oziroma po letu 1950, ko nastanejo bistvene kratke sodobne pravljice s poudarkom na slikaniški knjižni izdaji in realistični pripovedni prozi in v četrtem obdobju oziroma po letu 1990. Vidni premik je v 30. letih 20. stoletja oziroma v času socialnega realizma. Izrazitejše množične selitve iz vaškega okolja v mestno zaradi industrializacije so opazne po letu 1960. Motiv urbanega okolja je po letu 1990 posebno zaznamoval sodobno realistično pripoved, imenovano problemska pripovedna proza, z osredotočenostjo tudi na problematiko sodobnega odraščanja v tem okolju. Motivno-tematsko se mesto ne pojavlja le v realistični pripovedi temveč tudi v fantastični pripovedi že od začetkov 20. stoletja. Slovenska mladinska realistična pripoved tako dihotomično spremlja podobo realnega mesta.