Članek obravnava imaginarne carigrajske vedute dveh angleških slikarjev 19. stoletja ter jih postavlja v kontekst orientalizma in otomansko-britanskih stikov. Osredotoča se na analizo dveh ključnih slik obeh slikarjev. Britanski umetniki, ki so obiskali prestolnico otomanskega cesarstva, niso bili zmeraj poklicni slikarji in njihovi obiski Carigrada niso imeli zmeraj umetniških ciljev. Avtor razkriva, kako ekonomskim, političnim in vojaškim povezavam med Veliko Britanijo in prestolnico otomanskega cesarstva ni uspelo v zadostni meri definirati umetnostne produkcije, ki je vzpostavila podobo Orienta v Zahodnem svetu. V prvem delu članek definira izoblikovanje in razumevanje pojma Orient na Zahodu. Nadaljuje z obravnavo politike Otomanskega imperija do Zahoda ter njegovih političnih, ekonomskih in umetnostnih vezi z Zahodno Evropo, prek katerih se poskuša vzpostaviti kot del Zahodnega sveta. V nadaljevanju avtor oriše zgodovinski razvoj orientalizma, zlasti odnosov med Veliko Britanijo in Otomanskim imperijem. V osrednjem delu se posveti analizi ene najzgodnejših vedut Carigrada, delu britanskega pomorščaka Thomasa Morgana in delom dveh britanskih slikarjev 19. stoletja. Raziskuje predvsem razloge za vključevanje imaginarnih elementov, za katere so na Zahodu verjeli, da so resnični in da predstavljajo obstoječe stanje v otomanski prestolnici.