Časopis za zgodovino in narodopisje, ki je začel izhajati leta 1904, velja za enega stebrov razvoja humanistične znanosti v Mariboru in v slovenskem delu Štajerske v prvi polovici 20. stoletja. Prispevek skuša predstaviti glavne točke njegove vsebine in njegove osrednje sodelavce v obdobju pred drugo svetovno vojno, ko je ob začetku nacistične okupacije Štajerske nehal izhajati. Kot izhodišče služi jubilejni zbornik, leta 1937 posvečen Francu Kovačiču. Na njegovi podlagi je moč izrisati panoramsko podobo revije proti koncu predvojnega obdobja. V osrednjem delu so predstavljena glavna vsebinska področja objavljenih prispevkov, zlasti srednje- in novoveška zgodovina. Ob Kovačičevem je poudarjen tudi prispevek Franca Ilešiča. Pokaže se, da je pred drugo svetovno vojno Časopis užival znaten ugled v slovenskem znanstvenem prostoru.