ABSTRACT IN ENGLISH: The theme of this article are public parks in towns and spas in Croatia from the 18th century and up until WWI (until 1918). Due to its geographical location Croatia has always been under a dual cultural influence: Italian, from the southeast and across the Adriatic Sea, and from the northwest from Austria and Germany. The most significant public parks in Croatia are compared to similar parks in Europe. In comparison, public parks in adjacent regions have been chosen (Slovenia, Austria, Hungary, Italy), within countries of Central and Western Europe. Comparisons are conducted according to the time (year) of the establishment of the park. This comparison allows for monitoring of the appearance of parks and their further development within the same time periods and within different countries. // ABSTRACT IN SLOVENE: Tema clanka so javni mestni parki in sprehajalisca v mestih, turisticnih in zdraviliskih krajih na Hrvaskem od 18. stoletja do konca prve svetovne vojne (do 1918). Zaradi svojega geografskega polozaja se je na Hrvaskem od zmetaj obcutil dvojni kulturni vpliv: z jugozahoda je cez jadransko morje prihajal iz Italije, a s severozahoda iz Avstrije in Nemcije. Najbolj znacilni javni parki na Hrvaskem se primerjajo s podobnimi primeri v evropskih dezelah. Za primerjavo se izbirajo javni parki v okolici (Slovenija, Avstrija, Madzarska, Italija), v dezelah srednje in zahodne Evrope. Primerjava se primarno izvaja na podlagi kriterija casa (leta) nastanka pri cemer je opazovano obdobje, razdeljeno na casovne odseke, ki priblizno sovpadajo s stilskimi znacilnostmi tega obdobja. Primerjava omogoca spremljanje pojava parkov in njihovih nadaljnjih sprememb v istih casovnih obdobjih v razlicnih dezelah. Nove ideje o javnih prostorih krajinske arhitekture na Hrvaskem so vedno naletele na plodna tla. Veliko je posameznikov, ki so spodbujali napredne evropske ideje v kontekstu parkovne in urbane kulture, posebej ideje o javnih prostorih v mestu, ki so namenjeni vsem mescanom. Ideje o dvigovanju in urejanju javnih krajinskih prostorov v hrvaskih mestih so se rojevale najbolj pogosto istocasno, ali z majhno zamudo, kot v ostalih evropskih mestih. Za evropske prilike se nekateri javni parki na Hrvaskem pojavljajo zelo zgodaj, kot je Maksimir, ki so ga zaceli delati ze v 18. stoletju kot park, in ki je namenjen vsem mescanom Zagreba. Poleg zgodnjega nastanka Maksimir lahko povrsino primerjamo z najvecjimi in najbolj znanimi evropskimi parki - njegova povrsina je dvakrat vecja od londonskega Regen's Parka, a polovico je povrsine Bois de Boulogne v Parizu. Presenetljivo je, da je Zagreb lahko zgradil taksen javni park glede na to, da je sredi 19. stoletja imel samo 15 000 prebivalcev.