Članek obravnava nastanek Murske republike, ki jo je ambiciozni Vilmoš Tkalec razglasil 29. maja 1919. Oriše dogodke in analizira vzroke, ki so ga vodili v razglasitev te kratko živeče tvorbe. Prekmurje se je kot sestavni del Madžarske po koncu prve svetovne vojne znašlo na pogorišču razpadle avstro-ogrske monarhije. Stalno menjavanje vlad, vojaški vpadi in splošno pomanjkanje so pokrajino ob Muri pahnili v kaos. Eden od prelomnih dogodkov v državi leta 1919 je bila razglasitev Madžarske sovjetske republike 21. marca. Tkalec je na račun svoje dotedanje zveste vojaške službe novim madžarskim oblastem dobil položaj namestnika ljudskega komisarja za Železno županijo v Murski Soboti, in tako nadaljeval svoj nenadni karierni vzpon. Kmalu se je zapletel v obsežno tihotapsko mrežo ob meji z Avstrijo, ki mu je omogočila utrditev moči in razširitev njegovega vpliva. Samovoljno je začel voditi pokrajino, kar pa ni bilo po godu nekaterim članom soboškega sovjeta (svéta), ki so ga prijavili osrednji oblasti. Kljub grožnji aretacije se ni hotel odpovedati pridobljeni moči. Nasprotno, šel je v tvegan podvig – razglasitev neodvisnosti od Budimpešte. Poveljeval je nekaj manj kot 1300 vojakom, podčastnikom in prostovoljcem. Murska republika pa se je obdržala le nekaj dni, do 3. junija 1919. Madžarska Rdeča armada jo je uspešno zatrla, vstajniki pa so s Tkalcem vred pobegnili v Avstrijo