Avtor obravnava Oratio ad principem et senatum Venetum, ki jo je govoril član kranjske plemiške družine Janž Ravbar (Ioannes Rauber, pomotoma natisnjen kot Rebler) leta 1507 pred dožem in beneško Sinjorijo. Tja je bil poslan v delegaciji, ki jo je tja napotil cesar Maksimilijan I. Govornik naj bi v nastopnem govoru pridobil beneško republiko, da bi dovolila cesarju prehod s številnim oboroženim spremstvom čez svoje ozemlje na poti na kronanje v Rim, še posebej pa, da bi se odrekla zvezi s Francozi in sklenila novo zavezništvo s cesarjem. Gre za lep primer skrbno zasnovane in spretno formulirane, retorično ambiciozne ciceronske oracije renesančnega diplomata. Posebej zanimiv je odstavek s hvalnico Germanov, ki se za razliko od tedanje tradicije ne sklicuje na Tacitovo Germanijo, temveč s citati iz Cezarja slavi sočasne Germane, zlasti Maksimilijana I. in Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda v antitezi z (neimenovanimi) Galci-Francozi. Dodana sta edicija latinskega teksta in slovenski prevod.