* dogodke iz ceske zgodovine, povezane z najdbo Kraljedvorskega rokopisa, in to tako (1) zgodovinsko relevantne informacije (sodelovanje V. Hanke z J. Dobro- vskim pri izdajanju knjig Starobylá skládánie; dovoljenje za poucevanje cescine na gimnazijah leta 1816; izjave o Kraljedvorskem rokopisu iz ust F. Palackega, F. Sternberka, K. Sladkovskega in T. G. Masaryka; porocilo o Hankovi »najdbi« Kra- ljedvorskega rokopisa v kripti cerkve v kraju Dvur Králové leta 1817, informacije o anonimnih clankih v nemskem casopisu Tagesbote aus Böhmen, v katerem je bil V. Hanka oznacen kot ponarejevalec itd.) in (2) informacije fantasticne/fikcij- ske narave (kraja »pravega« Kraljedvorskega rokopisa s strani avstrijskih uradov, ustanovitev tajne skupnosti sodelavcev - Red Jaroslavovih posmrtnikov za prido- bitev »ukradenega« Rokopisa, ustanovitev avstrijske enote za zatiranje narodno- stne upornosti z imenom Vipera Arborea, spori »Posmrtnikov« z »Gadi« itd.); Stripovske ilustracije v obdelavi pesmi Jaroslav podpirajo, pozivljajo in povecu- jejo dinamiko besedila in so predvsem demonstrativne, ilustrativne in dopolnjevalne. Besedilo pesmi je razclenjeno na razlicno dolge dele, uporabljeno pa je kot vsebina posameznih oblackov v stripu. Spekter barv v stripovski obdelavi pesmi Jaroslav se ujema z dogajalno linijo - prevladujejo odtenki modre barve (tudi v okvirih z besedi- lom), skupaj z rdeco (kri, barva zastav) in rumeno barvo (prah v nevihti in pri jahanju na konjih, soncna svetloba, ogenj). Tako omejen barvni spekter ucinkovito priklice temacno, grobo, bojevito in sovrazno vzdusje. Znacilnosti risb pustolovskih stripov so ohranjene tudi v upodobitvi lepe Kublajevne (v pesmi je opisana kot oseba, ki je »oblecena vsa v zlat brokat, vrat in prsi imela je odkrite, z biseri in dragimi kamni ovencana« - str. 6). Zvest prenos tega besednega opisa v vizualno podobo delno pomika zanr pustolovskega in zgodovinskega stripa na podrocje eroticnih stripov. Po koncu odlomka pesmi Jaroslav se bralec spet znajde v sedanjosti, kjer se go- vori o tem, da je Kraljedvorski rokopis dejansko obstajal, a so ga odtujili avstrijski uradi, o cemer protagonistu stripa pripoveduje skrivnostni moz. Jaroslav izve, da ta skrivnostni moz utelesa zadnjega pripadnika t. i. druzbe Jaroslavovih posmrtnikov, ustanovljene z namenom iskanja in zascite odtujenih rokopisov. Pri pripovedovanju skrivnostnega moza se ravnina stripa pomika v cesko preteklost, v stripovskih oblac- kih pa ozivijo besede V. Hanke: »Ta rokopisni spomenik je dediscina ceskega naroda! In jaz mu jo bom vrnil! Ce ne jaz, pa moji nasledniki ... In nasledniki njihovih nasle- dnikov.« (T. Hibi Matejícek 2007: 15) V besedah pripovedovalca - skrivnostnega moza je pojasnjen Hankov motiv za ustvarjanje rokopisnih »ponaredkov«: »Da ne bi izgublje- ni rokopisi utonili v pozabo, namerava Hanka izkoristiti valove narodnega vzpona, katerega del je bil tudi sam. Iz preostalih listov Rokopisov ustvarja ponaredke, ki jih z veliko slavo predstavlja cenjenemu narodu.« (prav tam) Igra z bralcem se nadaljuje - zgodovinske dogodke, o katerih ni izrazen dvom (Hankova najdba Kraljedvorske- ga rokopisa leta 1817), je avtor stripovskega besedila uporabil za poglobitev mistifi- kacije; beseda najde je v stripovskem oblacku zapisana v narekovajih. Narekovaji tu torej nakazujejo najdbo ponaredka, pri cemer gre za ponaredek, izdelan na podlagi avtenticnega Rokopisa . Ceprav je iz zgoraj navedenih razlogov razvidno, da imamo lahko za dominantni mistifikacijski element v stripu Sifra mistra Hanky prikaz fikcijskih zgodovinskih dogodkov, so del stripa tudi avtenticni viri iz tistega casa10 in izjave nekaterih pred- stavnikov ceskega literarnega zivljenja 19. in 20. stoletja. Prav na tem mestu je bil potencial stripovske umetnosti ucinkovito izrabljen - izjave znanih osebnosti (F. Pa- lacký, F. Sternberk, K. Sladkovský; T. G. Masaryk) so uvrscene v stripovske oblacke, ki izhajajo iz ust njihovih upodobitev. Ozivljene zgodovinske osebe tu izrazajo pozi- tivne in negativne sodbe o najdbi Kraljedvorskega rokopisa in postajajo nedeljivi del pripovednega toka. Dogajalni razplet je vizualno nakazan z enotno graficno podobo (odtenki rumenorjave barve skupaj z belim ozadjem stripovskih oblackov). Na osno- vi graficne podobe tega dela stripa pa ni mogoce razlikovati relevantnih zgodovin- skih podatkov od fikcije, kar je razvidno iz naslednjega prikaza: