Žalovanje zaradi odsotnosti ljubljene osebe pri Admetu in Laodameji povzroči postopno razpadanje, zato si izmislita figurico izgubljene osebe. Nadomestek nudi hladno ugodje, hkrati pa Admeta in Laodamejo ogroža, saj sta soočena z dejstvom, da je figurica ljubljene(ga) zgolj utvara. Spol pomembno določa razplet, saj je Alkestidin simulacrum obenem talisman, medtem ko Laodamejo spoznanje utvare prisili v samomor, ker ji kot ženski nadomestek ne zadostuje. Spolna delitev vpliva tudi na funkcijo figurice kot fetiša oziroma kot dobrega objekta, saj družba moškemu nadomestku ne odreka, medtem ko ga ženski vzamejo in uničijo. Figurica predstavlja materializacijo nevidne ljubljene osebe, ki začasno omogoči, da se Laodameja in Admet z ljubeznijo ubranita pred smrtjo.