Članek obravnava Antona Novačana in Prežihovega Voranca, ki sta v različnih zgodovinskih obdobjih nekaj časa preživela v Parizu, svojčas središču svetovne umetnosti. Novačan je bil tam kot študent, Prežih kot agent profinterne. Novačan je vanj postavil črtici iz zbirke Samosilnik, Prežih pa je svojo izkušnjo opisal v razmišljanjih iz zbirke Borba na tujih tleh. Obravnavana dela kažejo na svetovljanskost obeh avtorjev. Pri Novačanu opazujemo njegovo slogovno inovativnost in hkrati zgledovanje pri sočasnih literarnih tokovih, pri Prežihu pa opisovanje življenja raznih socialnih stanov v velikem mestu. Namen članka je predstaviti vpliv kulturne metropole Pariza na pisatelja različnih socialnih položajev in političnih prepričanj ter posledično na slovensko književnost, obenem pa nakazati pogled pisca s kulturne periferije na tamkajšnje življenje in kulturno dogajanje.