Nenadzorovano uhajanje urina ali urinska inkontinenca je disfunkcija medeničnega dna in se opredeljuje kot vsako nehoteno uhajanje urina. Na vzrok inkontinence vpliva več dejavnikov. Po osnovnih patofizioloških mehanizmih nastanka se v grobem deli na stresno, urgentno, mešano in t.i. »overflow« urinsko inkontinenco. Osnovna obravnava bolnice je kompleksna, saj lahko na simptome in znake teh motenj vplivajo ginekološke, internistične, urološke in nevrološke bolezni. V članku na osnovi literature in evropskih smernic prikazujemo algoritem zdravljenja urinske inkontinence s poudarkom na stopenjskem zdravljenju in na pomenu konservativnega zdravljenja. Šele po izčrpanih možnostih konservativnega zdravljenja svetujemo bolnici kirurški poseg.